|
|
||
Posredovanje dela ali delavci »na pósodo«Si predstavljate, da bi Zavod za zaposlovanje delavca, ki dela pri vas, zaposloval kar pri sebi? Prav to je sodobna oblika »najema delovne sile«, ki se v Evropi vse bolj uveljavlja. Katere so prednosti in slabosti.
Posredovanje dela je v zadnjih dveh desetletjih ena izmed nabolj rastočih netipičnih oblik dela v Evropski uniji. Tako naj bi bila v Evropski uniji prek agencij za zaposlovanje zaposlena že slaba dva odstotka vsega aktivnega prebivalstva. Slovenija je »najem delovne sile« uvedla z novelo Zakona o zaposlovanju konec leta 1998, natančneje pa ga je uredila v novem Zakonu o delovnih razmerjih štiri leta pozneje. Terminologija na tem področju še ni urejena, saj se za isto storitev v praksi uporabljajo različni strokovni izrazi, in sicer zagotavljanje delovne sile, prepuščanje delavcev uporabnikom, tristrano zaposlovanje, trikotno zaposlovanje, posredovanje dela delavcem, lizing delavcev in najem delovne sile, v tujini pa je najpogostejši izraz »temporary employment«.
Zaposlen pri agenciji, dela pri naročniku Kako je to videti v praksi? Med vsemi vpletenimi (delavcem, agencijo, ki je neposredni zaposlovalec, in podjetjem (naročnikom), kjer delavec opravlja delo, vendar pri njem ni v delovnem razmerju) se vzpostavi tristrano razmerje. Agencija poišče primernega delavca, ga predstavi naročniku in ga na podlagi skupne izbire zaposli pri sebi, tako da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi. Agencija opravlja vse kadrovske naloge, ki so povezane z zaposlovanjem, vzdrževanjem zaposlitve in njenim prenehanjem, zagotavlja obračun in izplačilo plače ter drugih delavčevih prejemkov. Naročnik in agencija s posebnim dogovorom določita delovne razmere, pravice in obveznosti v razmerju med delavcem, naročnikom in agencijo. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|