Pravična trgovina je več kot le posel

Avtor: Lidija Vinkovič | Objava: 08.06.2006

Pravična trgovina, ki si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini, obsega le 0,01 odstotka svetovne trgovine, a postaja najhitreje rastoči trg na svetu. Za zdaj imamo pri nas eno samo tovrstno trgovino.


Mirjana Želježič: »Pravična cena ne pomeni vedno tudi višje cene za potrošnika. V povprečju velja, da ima približno polovica izdelkov višje, polovica pa nižje cene od tistih, ki jih določajo pravila igre v mednarodni trgovini.«

Po ocenah Združenih narodov revne države zaradi nepravičnih trgovinskih zakonov izgubijo približno dve milijardi dolarjev na dan, kar je 14-krat več, kot prejemajo v obliki razvojne pomoči. Pravična trgovina (Fair Trade) je zaenkrat edini urejevalec večje enakosti v prosti trgovini, saj zapostavljenim proizvajalcem ponuja dostop do razvitih trgov, jim zagotavlja pošteno plačilo in spoštuje njihove pravice. Čeprav je njen delež v svetovni trgovini zanemarljiv in znaša le 0,01 odstotka, pa prodaja izdelkov pravične trgovine vsako leto v povprečju naraste za dvajset odstotkov.  

To potrjujejo tudi rezultati raziskave v petindvajsetih evropskih državah (vključno s Slovenijo), ki jo je konec lanskega leta objavila Evropska unija. Po njenih podatkih čista prodajna vrednost na ta način prodanih izdelkov presega 660 milijonov evrov letno, kar je dvakrat več kot pred petimi leti, zato postaja pravična trgovina najhitreje rastoči trg na svetu.

Korenine izvirajo iz ZDA
 
Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini, saj proizvajalcem iz držav v razvoju ponuja boljše pogoje pri prodaji izdelkov. Koncept pravične trgovine so razvili na začetku petdesetih let v Združenih državah Amerike, v Evropo pa ga je uvedla mednarodna nevladna organizacija za boj proti revščini Oxfam. »Njen neposredni cilj je povečati dohodek revnih proizvajalcev iz držav v razvoju, posredno pa zmanjšati problem revščine. Opozarja na razčlovečenost osnovnih predpostavk konvencionalne trgovine, v kateri je logika dobička v vse brutalnejšem navzkrižju z etičnimi vrednotami in celo – zlasti v ekonomsko manj razvitih delih sveta – osnovnimi človekovimi pravicami,« pravi Mirjana Želježič iz društva Humanitas, ki se je prvo v Sloveniji začelo ukvarjati s tem konceptom.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *