Preboj je dosegljiv, a oddaljen

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 06.01.2011

Tudi v Sloveniji imamo visokotehnološka podjetja. Žal pa so zaradi lastnih slabosti in pomanjkljivega podpornega okolja v celotnem gospodarstvu premalo pomembna.


Ključna razlika med Slovenijo in državami, ki so izvedle tehnološki preboj, je v tveganem kapitalu. (BigStockPhoto)

Pogosto slišimo, da so tehnološka in še posebej visokotehnološka podjetja tisti najbolj prodoren del gospodarstva. To so podjetja, ki naj bi ustvarjala najvišjo dodano vrednost, ponujala najbolj obetavne zaposlitve in najbolj prispevala k blaginji ljudi.
 
Koliko takih podjetij pa sploh imamo in ali predstave o njih držijo? Aleš Pustovrh in Matevž Rašković z Ekonomske fakultete v Ljubljani izvajata obširno raziskavo med visokotehnološkimi podjetji. Raziskava bo trajala tri leta, tako da so za zdaj znani le rezultati prvega leta.
 
Aleš Pustovrh poudarja, da sta s sodelavcem identificirala 2300 visokotehnoloških podjetij z več kakor petimi zaposlenimi. »Dejstvo je torej, da obstajajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem, ki imajo inovacije in jih tudi zaščitijo, ki sodelujejo s svetovno priznanimi podjetji in so v svetovnem merilu tehnološko napredna. Problem pa je, da so premalo pomembna v deležu celotnega gospodarstva,« pravi o prvih ugotovitvah Pustovrh. Kljub temu podatki kažejo, da Slovenija na področju visoke tehnologije zaostaja za zahodnoevropskimi državami in tudi za nekaterimi vzhodnoevropskimi.
 
Osnovno infrastrukturo imamo
 
Razvojno usmerjena podjetja včasih trdijo, da država nima politike spodbujanja takih podjetij, s čimer se avtorja raziskave ne strinjata. »V Sloveniji obstaja tehnološka oziroma inovacijska politika in tudi sredstva za ta namen se kljub krizi povečujejo. Ocenjujem, da nam na področju inovacijske politike manjka zelo malo, zelo blizu smo temu, da bi bilo okolje podobno finskemu izpred desetih let,« trdi Aleš Pustovrh.
 
Obstajajo pa zagotovo nekatere razlike glede na politike drugih držav. Naša podjetja tako najslabše ocenjujejo davčno zakonodajo in učinkovitost trga dela, na drugi strani pa je visoko oceno dobila razpoložljivost tehnologij in materialov.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"