Predpisi so celo preveč liberalni

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 04.04.2011

Če odmislimo plačilno nedisciplino, imamo v Sloveniji normalno poslovno okolje, v katerem so davki primerljivi z drugimi evropskimi državami, trdi davčni svetovalec Darko Končan.


Darko Končan: »Z zadnjimi reformami od leta 2006 naprej je naše davčno okolje primerljivo z normalnimi evropskimi državami.«

Konkurenčnost gospodarstva upada, davki so previsoki, prispevki vrtoglavi, pogoji za poslovanje katastrofalni. Tako meni marsikateri, verjetno kar večina podjetnikov. Kaj od tega je res in kaj ne? O tem smo se pogovarjali z Darkom Končanom, nekdanjim državnim sekretarjem v finančnem ministrstvu in članom evropskega fiskalnega komiteja, zdaj pa podjetnikom in davčnim svetovalcem.
 
Gospod Končan, kako kot podjetnik, ki je prišel iz državne službe, ocenjujete pogoje za poslovanje?
Še vedno mislim, da so pogoji za poslovanje v Sloveniji čisto normalni. Res pa je, da pri izpeljavi poslov, predvsem pri medsebojnem plačevanju, prihaja do vrste težav. Danes ni težko ustanoviti podjetja, pri tem smo morda celo preveč liberalni. Ko sem sam ustanavljal prvo podjetje, sem moral tržnemu inšpektorju pokazati primerne poslovne prostore. Takrat se ni dalo imeti samo poštnega nabiralnika. Mislim, da bi bilo tudi danes treba pregledovati poslovne prostore, glede na to, da imamo toliko slamnatih podjetij.
 
Drug zelo pereč problem vidim v tem, da bi morali zelo striktno ocenjevati, ali lahko direktorji, ki so se prekršili zoper zakonodajo, vodijo drugo podjetje. V mnogih državah si težko direktor družbe, če si se enkrat prekršil zoper gospodarsko zakonodajo. Lahko si lastnik, ne pa tudi direktor. Tukaj mislim, da je zakonodaja daleč preveč liberalna. Enako velja za izobrazbo podjetnikov. Danes je direktor lahko vsakdo, ne da bi se zavedal, kakšno odgovornost nosi. Zato pravim, da so pogoji za podjetništvo dovolj spodbudni, celo preveč.
 
Celo računovodski servis lahko odpre kdor koli.
Zadnjih šest, sedem let državni proračun ogromno izgublja zaradi davčnih utaj. Celo jaz, ki sem kot strokovnjak že pred desetimi leti predaval o davčnih utajah na podlagi izkušenj iz tujine, si nisem predstavljal, da se bo to pri nas tako razmahnilo. Ob tem pa nimamo reguliranih ne računovodij, ne računovodskih servisov, nimamo licenciranih računovodskih programov in nimamo zakona o davčnem svetovanju. Smo edina država v Evropi, ki vsega tega nima reguliranega. Zame je nepojmljivo, kako je v finančnem ministrstvu prisotno mnenje, da naj bo to področje odprto in ga bo že trg reguliral. Najbolj izvirno rešitev imajo v Veliki Britaniji, ki jo zdaj posnemajo tudi nekatere druge države: bilanco davčnemu zavezancu pregleda davčni svetovalec, zato jo davčna služba vzame kot golo dejstvo. Tako lahko pri enakem obsegu zaposlenih pregleda bistveno več zavezancev in pobere tudi več davka. Pri nas manjka vsaj 300 do 500 davčnih inšpektorjev, da bi zajezili davčne utaje. Vsak razumen gospodar, ki vidi, da mu denar nenadzorovano odteka, bi hitro nekaj naredil. Res je, da država ne more na hitro najti 300 inšpektorjev, ampak ko je obseg davčnih utaj tako velik, drugega izhoda ni. Obseg utaj pa je res gromozanski.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"