Podjetnik logo
 

Prepuščeni sami sebi

Avtor: Matija Cetinski | Objava: 10.07.2002

Malim podjetnikom pri nas nihče ne pomaga pri njihovih resničnih problemih. V Avstriji lahko podjetnik pokliče enega od 6000 davčnih svetovalcev, ki mu lahko marsikaj postori in pri tem nosi tudi odgovornost.



Ugotavljamo, da število novih podjetnikov, pa naj gre za samostojne podjetnike ali gospodarske družbe, ne narašča, kakor bi bilo potrebno za hitrejši gospodarski razvoj pred vstopom v Evropsko unijo. Dogaja se ravno nasprotno. Število podjetnikov, črtanih iz registrov pri davčnih uradih in gospodarskih družb, ki so registrirane pri okrožnih sodiščih, je dva- do trikrat večje od na novo registriranih. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker ne gre za tako imenovano naravno selekcijo, ki jo povzročajo tržne zakonitosti.

Odgovorni za razvoj podjetništva vedo za ta razkorak in krivca iščejo v zbirokratiziranih postopkih državnih organov pri novih registracijah. Akcija “Vse na enem mestu”, o kateri se je precej govorilo tudi na zadnjih portoroških dnevih obrti, bo olajšala formalnosti ob nastajanju novega gospodarskega subjekta, ne bo zadosten zagon.

Pri nas se lotevamo različnih študij in raziskovalnih projektov, ni pa analiz, ki bi ugotovile, zakaj toliko obrtnikov in podjetnikov opušča dejavnost. Če bi jih imeli, bi veliko zvedeli že iz pogovorov s tistimi, ki so vrnili svoja dovoljenja. To bi bila primerna snov tudi za diplomsko nalogo študenta, ki se želi posvetiti podjetništvu. Le tako bi hitreje našli prave vzroke, jih postopoma odpravljali in dali malemu podjetništvu nov polet.

Odnos do podjetništva pred desetletjem ...

Pisec teh vrstic se tako ali drugače ukvarja z obrtjo že več kakor 50 let, na začetku kot referent pri okrajni oblasti, pozneje ravnatelj poklicne šole, zadnjih dvajset let pa kot svetovalec. Ni mi težko uvideti, kakšna je bila naravnanost okolja do obrti in podjetništva. Največ novih podjetnikov smo dobili na koncu 80. let in ta trend je naraščal vse do konca leta 1993. Res je bilo tudi nekaj posebnih ugodnosti; za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo je na primer zadoščalo 2000 dinarjev osnovnega kapitala. Vendar je bila glavna spodbuda za hitro številčno rast davčna olajšava za začetnike in še zlasti večletna in časovno neomejena olajšava za tiste, ki so registrirali dejavnost na demografsko ogroženih območjih. Kdor je registriral podjetje v kaki zakotni vasi, pa čeprav tam ni živel, še manj pa opravljal dejavnost, je bil oproščen plačila davkov do prvega prikazanega dobička in temu so sledile še začetniške olajšave. Znani so primeri, da so nekateri imeli letno po 50 in več milijonov neobdavčenega dobička.

... in danes

Od leta 1994 pa za začetnike ni več olajšav, temveč je treba že prvi mesec ob vpisu v register plačati akontacijo davka, članarino zbornici in prispevke za socialno zavarovanje. Da ne omenjam čedalje zahtevnejše vodenje poslovnih knjig in drugih upravno-administrativnih zadev. V vsakem zakonu imajo izjemno visoke predpisane kazni. Mandatno kazen, ki jo izreka inšpektor, so zvišali že na 300.000 tolarjev, sodnik za prekrške pa lahko izreka kazni od enega do 18 milijonov tolarjev, in sliši se, da jih bodo še povišali. To so tako zastrašujoče številke, da marsikdo dobro premisli, preden se odloči, da postane podjetnik. Vedno več pa je tudi takih, ki prenehajo z dejavnostjo, ker jih je hudo strah, da bi se jim kaj takega primerilo.

Kakšna pomoč podjetnikom?

Mali podjetniki so pričakovali več pomoči od knjigovodskih servisov. Število teh raste kakor gobe po dežju. Nimamo predpisa, ki bi določil minimalne pogoje glede strokovnega znanja in izkušenj tistih, ki vodijo to dejavnost. Samo registriranih jih je nad 4000 v državi, koliko pa je zakotnih knjigovodij, ne ve nihče.

Tudi Zavod za zaposlovanje je prirejal kratke tečaje za brezposelne, ki so nato odprli knjigovodski servis. Podjetniki pa ne potrebujejo le nekoga, ki jim bo knjižil listine in pripravil davčno napoved, temveč podobno organizirano pomoč, kot jo v večjih podjetjih opravljajo strokovne službe. Knjigovodstvo je samo del te službe in ne najtežji. Večina teh servisov se upravičeno imenujejo “knjigovodski”, saj do računovodstva še prišli niso.

Če je v malem podjetju zaposlenih do 10 delavcev, lahko lastnik še sam skrbi za tehnologijo dela in komercialo. Težko pa si je zamisliti, da bi lahko dobro opravljal tudi vse drugo, kar mu nalagajo predpisi. To bi tudi presegalo njegove telesne in duševne zmožnosti. Kdor pa posamezne naloge opravlja samo polovično, ga konkurenca hitro izloči iz trga.

V nam bližjih državah, kot sta Avstrija in Nemčija, je pomoč malim podjetnikom drugače zastavljena. Nedavno je bilo objavljeno, da imajo v Avstriji šest tisoč davčnih svetovalcev, ki pa se spoznajo tudi na druge stvari in ne le na davke. Podjetnikom pomagajo, da pri njih opravijo rutinska opravila, vsa zahtevnejša opravila pa opravijo svetovalci. Ti tudi prevzemajo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale s kršitvijo predpisov. Pri nas pa je za vse moralno, finančno in kazensko odgovoren podjetnik, tudi za tisto, kar so napak storili na knjigovodskem servisu.

Odgovorni za razvoj podjetništva bi morali uvideti, da je za malega podjetnika informacija le manjši del pomoči, glavni del pa je izvedba. Na primer: zgolj obvestilo podjetniku, da je država objavila javni razpis, ki ponuja zanimivo naročilo, poiskati mora le ta in ta Uradni list, zanj prav malo pomeni. Kdo mu bo pripravil vlogo za razpis in se v njegovem imenu udeležil odpiranja ponudb, je glavno vprašanje.

Več o tem, pa v kateri od prihodnjih številk Podjetnika.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *