Pretehtana pohvala in kritika

Avtor: Ksenija Špiler Božič, Sabina Špehar Pajk | Objava: 15.04.2004

… sta dragoceno darilo in najpogumnejši podvig v odnosu!



Naj v uvodu naštejemo le najpogostejša razmišljanja in zadrege, ki se z notranjim dialogom porajajo na temo pohvale in kritike, nato pa presodite, ali je vaš pogost »DA« zadosten razlog, da berete naprej. Ne veste, kako odkrito, neposredno ali pošteno bi izrekli kritiko? Se sprašujete, kako bi sploh začeli kritiko in kako dolgo bi se morali pri njej zadržati? Vas je strah odziva (prerekanja, izgovarjanja, napadalne drže, joka) sogovornika? Ali pa razmišljate o tem, da bi kritiko namesto vas izrekel kar kdo drug? Morda pa vam gre kritiziranje povsem gladko od ust? In še ne veste, da obstaja bistvena razlika med kritizerstvom in pretehtano kritiko? Kaj pa vaše stanje na računu za pohvale? Znate vsak dan poiskati priložnost za pohvalo ali pa ste prepričani, da so sodelavci za svoje delo že dovolj dobro plačani in jih zato ni potrebno še posebej hvaliti?

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Lahko prebavljivo 

Predstavljajte si skromen sendvič. Zgoraj in spodaj rezina kruha, vmes pa kos salame ali sira. To je najpreprostejša primerjava s pretehtano kritiko, ki si jo lahko prikličete pred oči takrat, ko bi nadvse besni sogovorniku najraje povedali, »kar mu gre«. Pri pretehtani kritiki namreč ni prostora za bruhanje vsega, kar vam pade na pamet, z obilo žolčnih izlivov. Gre za odločitev, da se boste najprej »ohladili« in nato sogovorniku ponudili trislojno porcijo premišljene povratne informacije. Pretehtana kritika kot sendvič torej vsebuje:

1. najprej zgornji del kruha v obliki pohvale konkretnih dejstev,
2. nato salamo v obliki konkretnih dejstev, ki vas motijo
3. in nazadnje spet rezino kruha v obliki pohvale splošnih dejstev.

Tako izrečena kritika za sogovornika ni le prebavljiva (najbrž tudi vi še niste dobili sendviča, ki bi bil sestavljen samo iz koščkov salame!), temveč je pri tem verjetneje, da naleti na plodna tla. Saj ste vendar s trezno glavo pretehtali, kaj sodi v sendvič in kaj ne. Če namreč strežete samo »salame«, dolgoročno ne delate usluge niti sogovorniku niti sebi, saj se utegne zgoditi, da ostanete brez njega – sogovornika namreč. Pa si na treh primerih najprej poglejmo, kaj sodi v sredinski del sendviča. Kako lahko izrečete dejstva, ki vas motijo? Med dve rezini kruha lahko vrinete nekreativne opazke ali pa zgolj dejstva, s katerimi niste zadovoljni. (Kako kritiziramo prikazuje preglednica 1.) 

Kritizerske opazke izrečete vsakokrat, ko »poveste drugemu, kar mu gre«, takoj in na kraju samem, brez milosti! Na dobri poti k pretehtani kritiki pa ste takrat, ko sogovorniku povratno informacijo o njegovih dejanjih podaste tako, da je usmerjena v iskanje rešitve, hkrati pa ga ne prizadenete kot osebnost. Rekli boste: »Toliko besed samo za »salamo«, kje je potem šele kritika v celoti?« Denimo, da se s podobno vsebino, kot so stavki na levi strani tabele, nad sodelavcem izkašljate že navsezgodaj. Resda za to porabite le nekaj sekund, toda:

- Je po takšni kritizerski opazki sodelavcu jasno, kaj natančno vas moti?
- Je zadovoljen, ker ste ga napadli s pavšalnimi nalepkami, ki so letele na njegove osebnostne lastnosti?
- Ste ga zmotivirali, da napake ne bo ponovil ali da bo celo delal bolje?
- Ima vaš sodelavec sploh še voljo, da do konca delavnika naredi kaj več od nujnega?
- Kdo bo delal namesto njega? 

Tistih nekaj trenutkov, ki ste jih porabili, da ste stresli jezo, cinično pripombo, skratka, nekreativno opazko, se je v resnici razvleklo na precej več izgubljenega delovnega časa zaradi užaloščenega, prizadetega, užaljenega (in še kaj) sogovornika. Če je namen pretehtane kritike pokazati na napake, jih odpraviti ali izpopolniti delo in hkrati okrog sebe ohranjati vedre ter motivirane obraze, je vsekakor uspešnejši pristop tisti, ki ne vključuje vaših vtisov, občutij, osebnih prepričanj in že izoblikovanih mnenj. Takoj ko se boste odločili, da z mirnim, a hkrati odločnim tonom poudarite zgolj konkretna dejstva, ki vas motijo, boste nastavili trdne temelje pretehtane kritike.   

Še o dejstvih  

Konkretna dejstva pa niso pomembna samo za sredinski del pretehtane kritike. S konkretnimi dejstvi namreč pretehtano kritiko tudi začenjate. Da bo sogovornik laže pogoltnil salamo, mu z zgornjim delom kruha v sendviču ponudite konkretna dejstva, ki so pri njegovem delu ali vedenju na sploh dobra, pozitivna. Takšen uvod pa naj bo resnično kratek in iskren. Navezuje naj se na vsebino, ki jo boste v nadaljevanju pokritizirali. Poglejmo si primere: »Miha, predstavitev v Power Pointu, ki si jo pripravil, je pregledna in zelo sistematična.« Ali pa: »Bojan, všeč mi je miren in prijazen način, s katerim si pravkar rešil zahtevno reklamacijo.« Izogibajte pa se pavšalnih sodb v smislu: »Veš, Bojan, s strankami pa res znaš!« Vašemu sodelavcu ne bodo povedale niti zakaj niti kako dober je pri delu s strankami.                                     

Dobra stran razmišljanja o dejstvih, ki jih bomo v obliki pretehtane kritike posredovali sogovorniku, je tudi v tem, da ohranja vaše čustveno ravnovesje. Če se s čustvi, kot so jeza, žalost, razočaranje, obup, ne spopadete (marveč pustite, da vas preplavijo), vas posledično lahko udarijo nezadovoljstvo in upor, negotovost in zmeda, apatičnost ali sumničavost pograjanih posameznikov.   Zaokrožimo  Dobra kritika je zaokrožena (spet) s pohvalo. Tokrat v ohlapnejši različici. Ni namreč nujno, da končate prav s pohvalo nekih splošnejših dejstev. Lahko postavite vprašanje, za katerega veste, da bo sledil pozitiven odgovor, ali pa se odločite, da bosta s sodelavcem takoj naredila načrt za izboljšanje pokritiziranih dejstev. Pomembno je le, da pogovor končate pozitivno.  Ko smo pri zaokroževanju, dodajmo oz. povzemimo še nekaj zlatih pravil pretehtane kritike:

1. Med pohvalami in dejstvi, ki vas motijo, naredite premor. Za trenutek utihnite. Pozabite na besedico »ampak«! Torej nič majoneze med posameznimi plastmi sendviča!
2. Vsebino pretehtane kritike izrekajte v prvi osebi ednine, torej v jaz sporočilih. 
3. Kritiko posredujte na štiri oči.
4. Kritizirajte dejanje, nikoli osebe. 
5. S pogovorom poiščite rešitve, ukrepe, da se napaka ne ponovi, in pojasnite, zakaj je pomembno, da se ne ponovi.

Poslušajte odgovor  

Na kritiko se ljudje odzovejo na tri načine: napadejo nazaj, povesijo glavo in utihnejo ali pa se začnejo izgovarjati. Kako boste ravnali pri posamezni reakciji, si poglejmo v preglednici.

Ste danes že unovčili bonus 

Do zdaj smo omenjali pohvalo le kot sestavni del pretehtane kritike. Takoj ko želite grajati, se morate že vaditi v izrekanju pohvale. To pa nikakor ni razlog, da pohvalite samo takrat, ko se pojavi potreba po grajanju. Nasprotno! Hvalite, kolikor vas je volja. Nikogar ne boste pomehkužili, spravili v zadrego ali pri njem dosegli kakršnega koli poslabšanja. Vsak dan iščite priložnost za pohvalo. Pretehtane pohvale ni nikoli preveč! Toda ko jo izrekate,  bodite pozorni na tole: 

1. Pohvalite iskreno, hitro, takoj ko opazite delo, ki je dobro narejeno.
2. Bolj ko boste konkretno hvalili, tem bolj iskreno bo pohvala zvenela. 
3. Pohvalite delo in sodelavca, ki je delo opravil.
4. Povejte sodelavcu, kaj je s tem prispeval k uspehu podjetja. 
5. Pohvalite lahko javno in v ti sporočilu.
6. Telesno govorico uskladite z izgovorjeno besedo.    

Vadite izrekanje pretehtane pohvale in kritike  

Iz napotkov v članku boste prav gotovo izluščili, katere od spodnjih izjav so pretehtane in katere ne.
- Ko bi se pri testu računskih sposobnosti odrezali vsaj tako dobro kot pri življenjepisu! Vzel bi vas v službo, ampak direktorja bi motilo, da imate premalo izkušenj.
- Miha, tvoja predstavitev je kar v redu. Samo tako naprej
- Andrej, vedno znova občudujem tvojo zagnanost in delavnost. Praviš pa, da si šefu obljubil dokončanje te serije do konca tedna. Je to realno, glede na dejstvo, da je od desetih delavk za trakom navzočih samo sedem? Verjamem, da imaš izdelan načrt, kako boš zadevo izpeljal. Mi ga zaupaš?
- Kaj spet kompliciraš? Če bi bili vsi razvojniki tako malenkostni, kot si ti, bi še danes na trgu prodajali samo en izdelek.
-  Juha je bila bogato začinjena in odličnega okusa. Pri glavni jedi bi si želel bolj zapečen zrezek in večjo izbiro sezonskih solat. Na splošno pa sem se pri kosilu ob vaši prijazni postrežbi počutil prav lepo in domače.
- Čestitam za včeraj pridobljeni posel. Prodajnik, ki v enem dnevu pridobi dve novi stranki z letnim prometom več kot pet milijonov evrov, je v mojih očeh zelo cenjen. Tvoje pogajalske spretnosti vplivajo na tako hitro rast dobička.  Tako. Zdaj pa lahko vadite izrekanje pretehtane kritike tudi v praksi. Kar takoj. Da boste dobri v tem, je potrebne kar nekaj vaje. Ne pozabite pa:
  1. pripraviti konkretnih dejstev;
  2. usmeriti se na problem, delo, vedenje – ne na osebnost;
  3. urediti svojih čustev;
  4. poslušati odgovora in pogovor usmeriti k iskanju rešitev.
Preglednica 1: Kako kritiziramo 

Kritizerstvo Dejstva v pretehtani kritiki
Nate se pa res ne morem nikoli zanesti! Kupec ni dobil blaga v skladu z dogovorom. Pravočasna dostava blaga pa je tvoja odgovornost.
Ne razumeš, da nas tvoja površnost drago stane?! Na skladišče smo dobili napačen material, ker je bila na naročilnici napisna napačna koda. Iz podpisa je razvidno, da si naročilnico izpolnjeval ti.
Si nor? Kako si pa predstavljaš, da boš to naredil? Praviš, da si šefu obljubil dokončanje te serije do konca tedna. Je to realno glede na dejstvo, da je od desetih delavk za trakom navzočih samo sedem?


Preglednica 2: Reakcije na kritiko
 

Napad (prepir) Dejstva ponavljajte mirno in odločno. Če vas sodelavec začne kritizirati nazaj, mu povejte, da zdaj govorita o njem, ne o vas.Sedite za pisalno mizo in s tem ustvarite distanco do sogovornika. Z vprašanji ga usmerjajte v iskanje rešitve in prevzemanje lastne odgovornosti.
Umik (molk) Dajte sogovorniku čas za odgovor.Ko govori, ga ne prekinjajte.Sprašujte z odprtimi vprašanji po počutju in čustvih sogovornika.
Obramba (izgovori) Povejte, da razumete, kar vam je pravkar razložil v zagovor, nato pa ga z vprašanji usmerjajte k iskanju rešitve in prevzemanju lastne odgovornosti.
Pozabite! Sklicevanje na avtoriteto.Brezobzirnost in hladnost.Izmišljevanje novih okoliščin, ki so vzrok kritiki. Zavijanje kritike v dolgovezen klepet.Pametnjakarstvo in trosenje nasvetov.Zaradi čustveno napetega sogovornikovega odziva ugotavljati, da prav zato ni sposoben izboljšanja.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *