|
|
||
Pri raziskavah ni videti recesijeZnanje nastaja, se prepleta s prakso in sistematično pretvarja v globalno konkurenčne produkte z veliko dodano vrednostjo. Vsaj tako bi moralo biti. V praksi pa le ni tako preprosto.
»Dober podjetnik mora imeti dobro idejo in verjeti vanjo, dober znanstvenik mora imeti veliko idej in v vse dvomiti,« pravi direktor Instituta »Jožef Stefan« dr. Jadran Lenarčič. A četudi sta gospodarstvo in znanost dva različna svetova, sta del istega telesa in morata sodelovati. Ker sta različna, ju je treba v sodelovanje prisiliti. Zato potrebujemo odlične povezave, pojasnjuje Lenarčič. Kako delujejo te povezave, je bila tema letošnjega foruma Slovenske fundacije za poslovno odličnost.
Začne se že na univerzi in v okviru Univerze v Ljubljani deluje nekaj institutov, na katerih izvajajo vrhunske raziskave, četudi vse sinergije niso izkoriščene, pojasni rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Ob tem opozarja, da je financiranje izobraževanja zastavljeno tako, da v študenta vlagamo manj denarja kakor v šolarja ali dijaka. Dodaja, da na univerzo ne smemo gledati kot na podjetje, na diplomanta pa kot na končni izdelek. Prenos znanja ni neposreden, znanje se razvija v presečiščih.
Kemijski inštitut na trgu zasluži četrtino prihodkov
Eno takšnih presečišč je Kemijski inštitut, v katerem se ukvarjajo z razvojem znanja na področju energetike, zdravja in kakovosti življenja. Naš produkt so znanstvena spoznanja, ki jih ustvarjamo in podajamo naprej, pravi direktor inštituta Janko Jamnik. Pri tem so zelo uspešni, saj so prihodki, ki jih ustvarijo na trgu, lani prvič presegli tri milijone evrov in v primerjavi z letom 2009 zrasli za četrtino. Prihodke na trgu ustvarjajo z licenčninami, pogodbenimi raziskavami, prodajo patentov, pri čemer so na prvem mestu po številu prodanih patentov pri nas, in prodajo storitev. »Pri raziskavah ni videti recesije,« je zadovoljen Jamnik. Kemijski inštitut tako na trgu zasluži 25 odstotkov svojih prihodkov, 12 odstotkov predstavlja pavšal, ki ga dobijo od države, preostalo je financiranje prek razpisov. Dodaja, da res slaba polovica doktorandov ostane na inštitutu v prvem letu po doktoratu, šestina pa jih odide v gospodarstvo. »Najboljši mladi ljudje, ki delajo na perspektivnih področjih, so iskano blago doma in v tujini.«
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|