Protidobave odpirajo trge

V Sloveniji se je udomačil izraz protidobave za različne oblike vezanih poslov. Vezani posli niso slovenska posebnost, saj se uporabljajo po vsem svetu. Po ocenah preko 20 odstotkov svetovne trgovine vključuje obliko vezanih poslov. V poslovanju med podjetji so medsebojne transakcije, kjer kupci postanejo prodajalci in prodajalci kupci, pogosto ena od pomembnih oblik poslovnega sodelovanja.

 

Med vezanimi posli imajo posebno mesto tisti, pri katerih se kot kupec pojavlja država. Po svetu se je za takšne oblike vezanih poslov uveljavil angleški izraz »offsets«, pri nas pa jih imenujemo protidobave. Protidobave nastanejo kot posledica državnih nakupov vojaške ali druge strateške opreme od dobaviteljev iz tujine. Tuji dobavitelj (ki na primer Sloveniji proda vojaške helikopterje) mora v zameno za državno naročilo zagotoviti slovenskemu gospodarstvu ekonomske koristi v enaki »makroekonomski« vrednosti, kot je vrednost njihovega prodanega blaga ali storitev. Te ekonomske koristi so lahko v obliki pomoči našim podjetjem pri prodoru na tuje trge, prenosu proizvodnje, pridobivanju novih poslov v tujini ali v obliki neposredne tuje investicije, prenosa tehnologije ali znanja, raziskav in razvoja, šolanja in usposabljanja ali druge priznane oblike ustvarjanja ekonomskih koristi.

 

Osnovna načela izvajanja protidobav so razmeroma preprosta, vendar večletne praktične izkušnje kažejo, da zadeva v praksi le ni tako preprosta. Vse prepogosto slovenska podjetja napačno reagirajo in ne prepoznajo ključne dodane vrednosti takšnih oblik poslovnega sodelovanja. Obvladovanje procesa protidobav je ena od poslovnih spretnosti, ki se je ne da naučiti iz priročnikov, temveč se prek konkretnih projektov pridobivajo izkušnje, ki omogočajo podjetju izkoristiti priložnosti iz protidobav in povečati konkurenčne prednosti.