Podjetnik logo
 

Prvi neuspeh naj bo izziv za naprej!

Avtor: Matija Cetinski | Objava: 10.10.2002

Najpogostejši vzroki, zakaj podjetniki obupajo. Kaj bi se dalo narediti, da bi jim vrnili pogum.



Mnogi, ki si prizadevajo za hitrejši gospodarski razvoj Slovenije, poudarjajo, da se število malih podjetnikov znižuje. Namesto da bi se pridruževali sodobnim podjetniškim tokovom, pri katerih se število novih podjetnikov nenehno zvišuje, se od tega odmikamo.

Slediti je treba le objavam registra pravnih oseb v Uradnem listu, prešteti število na novo ustanovljenih in število črtanih, pa hitro ugotovimo, da gre pri nas za obratno razmerje. V razvitih državah je značilno, da na pet novih gospodarskih subjektov le trije prenehajo. Pri nas pa jih na tri na novo registriranih pet izbrišejo iz registra. Podobno je tudi v registrih samostojnih podjetnikov, ki jih vodijo pri davčnih izpostavah. V teh številkah pa niso vštete gospodarske družbe, ki so bile ustanovljene na začetku tranzicije. Takrat je bilo mogoče ustanoviti gospodarsko družbo skoraj brez kapitala. Veliko teh pa ni nikoli zares delovalo in so jih okrožna sodišča izbrisala iz registrov po uradni dolžnosti.

Da bi se krivulja rasti števila novih podjetnikov spet vzpenjala in presegla število propadlih, je treba kaj konkretnega storiti. Ne bi smelo biti težko v okviru lokalnih obrtnih ali območnih gospodarskih zbornic ugotoviti imena tistih podjetnikov, ki so prenehali z dejavnostjo v zadnjih dveh letih, jih povabiti na pomenek in ugotoviti, zakaj so morali to storiti. Pripravljena analiza bi zagotovo odkrila glavne vzroke. Zelo koristen bi bil tudi pogovor s tistimi, ki se pripravljajo, da bodo prenehali z dejavnostjo. Znano je, da mora samostojni podjetnik tri mesece vnaprej javno objaviti, da bo prenehal.

Iz pogovorov s tistimi, ki so že prenehali ali pa bodo to storili, naj povzamem nekatere vzroke za take odločitve. Največ je takih, ki vedo, kaj in kako delati in prodajati svoje izdelke ali storitve, ne poznajo pa predpisov, ki jih obvezujejo, ne znajo izterjati denarnih plačil in zato tudi ne poravnavajo svojih dolgov. Nasvet, ki ga dobijo v zbornici ali drugje, da je pač treba dolg izterjati, za svoje obveznosti pa tudi najeti posojilo in dolgove poravnati, jim bore malo pomaga. To je del obče kulture in je znano vsakemu. Na vprašanje, kako naj to storijo, pa mu odgovorijo, naj si poiščejo dobrega odvetnika. Ve pa se, da se odvetniki neradi ubadajo z rubeži, da jim je treba vnaprej plačati akontacijo za stroške, ne da bi podjetnik imel zagotovilo, da bo prišel do svojega denarja.

Primerno izvedena raziskava, na primer na območju obrtne zbornice, pa bi odkrila prave vzroke podjetniškega osipa. Na teh osnovah bi lahko veliko storili, da bi dobili tako podjetniško okolje, ki bi navajalo podjetnike na pravočasno prenehanje, kadar dejavnost nima tržnih možnosti, in bi omogočalo nastajanje novih podjetniških subjektov.
Žal med obrtniki in podjetniki prepočasi nastaja pozitivna podjetniška kultura, ki sprejema tveganja, in to ne samo pri nastajanju novih podjetij, temveč tudi pri poslovnem odločanju. V podjetniško zavest prepočasi prihaja spoznanje, da je tveganje gonilna sila hitrejšega gospodarskega razvoja. Vsi, ki bi lahko ali celo morali kaj storiti v tej smeri, naj bi si prizadevali, da podjetniki to uvidijo. Spodbujati jih k temu, da znova stopijo v vrste podjetnikov, tudi če jim s prvim ali kakšnim poznejšim poskusom ni uspelo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *