Podjetnik logo
 

Razmišljajmo kot geniji I.

Avtor: Barbara Potrata | Objava: 10.06.1999

Radovednost, izkušnje in zaznavanje: kako pomembni so v podjetništvu?



Genialni ljudje so sicer izjeme, vendar pa najnovejša znanstvena dognanja kažejo, da vsak posameznik najverjetneje zelo podcenjuje lastne sposobnosti. Naši možgani so namreč veliko boljši, kot si običajno mislimo, saj daleč prekašajo katerikoli superračunalnik, in se v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem z leti njihovo delovanje celo izboljšuje, če jih pravilno uporabljamo.

Vprašanje je torej, kako bi lahko kar najbolj izkoristili izjemne zmožnosti naših možganov. Ena od osebnosti, ki je svoje sposobnosti razvila v veliki meri, je prav gotovo Leonardo da Vinci (1452-1519), veliki renesančni slikar, kipar, izumitelj, inženir in znanstvenik, ki je pustil pomembne sledi v anatomiji, botaniki, geologiji in fiziki. Iz Leonardovega načina razmišljanja, delovanja in raziskovanja je mogoče izluščiti sedem načel, ki navadnega človeka lahko naučijo razmišljati in razvijati svoje sposobnosti ter uporabljati možgane genialno. V prvem delu predstavljamo prva tri načela: načelo radovednosti, izkušnje in zaznavanja.

Prvo načelo: Radovednost (Curiosita)

Leonardo je bil že od otroških let neustavljivo radoveden in želja po neprestanem učenju in raziskovanju ga ni zapustila do konca življenja. Zanimala so ga tako bolj znanstvena vprašanja, na primer, kako letijo ptice, da bi tudi sam ustvaril letalni stroj, kot tudi bolj zemeljska vprašanja, denimo, zakaj je nebo modro. Načelo radovednosti govori o nenasitno radovednem odnosu do življenja in neprestanem učenju. Vendar pa tega načela danes ne razumemo najbolje, saj večinoma iščemo samo odgovore. Pozabljamo pa, da do pravih odgovorov ne moremo priti, če si nismo zastavili pravega vprašanja.

Vprašajte se torej, kako pogosto si radovedno zastavljate vprašanja in kdaj ste bili nazadnje radovedni samo zaradi na videz nepomembne zadeve? Imate radovedne prijatelje in sodelavce, ki jih stalno zanima nekaj novega? Leonardo je ves čas s sabo nosil beležnico in nam tako zapustil prek osem tisoč listov zapisov. V njih si ni zapisoval le učenih stvari, temveč tudi opažanja o ljudeh, ki jih je občudoval, stanje osebnih financ, gospodinjske probleme, filozofska razmišljanja, načrte za iznajdbe in skice za slike.

Imejte tudi vi svojo beležnico, v katero si zapisujte vprašanja, ki vam pridejo najprej na misel. Iz teh vprašanj izberite deset, ki se vam zdijo najpomembnejša. Morda boste ugotovili, da je med njimi tudi kakšno pomembno vprašanje, ki si ga sicer ne bi nikoli zastavili ali pa vam odpira nove poglede na določen problem. Ena od tehnik je tudi opazovanje določene “teme”. Odločite se, da boste ves dan opazovali samo eno določeno temo, na primer transport izdelkov. Trudite se, da boste zapisovali v glavnem samo svoja opažanja, ki naj bodo čimbolj kratka in jasna. Ko boste pregledali zapiske, boste morda na podlagi teh opažanj prišli do pomembnih ugotovitev.
Naučite se dobro spraševati. V beležnico si zapišite problem, s katerim se ubadate, in ga razčlenite po novinarsko, tako da se vprašate s petimi novinarskimi vprašalnicami. Kaj je težava? Kdo so tisti, ki so vpleteni v problem? Kdaj se je pojavila? Kako jo rešujete? Kje bi lahko poiskali pomoč? Zakaj je ravno zdaj prišlo do takih dogodkov? Druga tehnika zahteva spraševanje o izdelkih ali storitvah. Kaj bi se zgodilo, če bi izdelek povečali, pomanjšali, naredili lažjega, težjega, prozornega, spremenili sestavne dele, uvedli non-stop storitev, mu spremenili ime, dali daljšo garancijo?

Načelo radovednosti tudi zahteva stalno učenje. Tako kot se je Leonardo začel učiti latinščine pri 42. letih, tako tudi vi premislite, kaj novega bi se lahko naučili in kako bi vam to pomagalo pri poslih. Morda bi se morali naučiti novega jezika, udeležiti se novih dodatnih izpopolnjevanj in tečajev ali pa naučiti se igrati golf ali tenis, kjer boste spoznali nove ljudi, s katerimi boste sklepali nove posle. Sodobna znanost ne priznava staranja možganov, saj se lahko z leti naučite bolje uporabljati svoje možganske celice.

Drugo načelo: Izkušnja (Dimonstrazione)

Leonardo ni bil le velik slikar. Morda je bil predvsem velik izumitelj, ki se v času, ko so verjeli, da je Cerkev odgovorila že na vsa vprašanja, ni bal misliti svobodno, originalno in samosvoje. Leonardo pa ni bil le teoretik, temveč je predvsem verjel, da mora svoje hipoteze, domneve in predpostavke tudi praktično preizkusiti, to pa je zanj tudi pomenilo, da se uči iz lastnih napak, ki jih je bilo kar nekaj. Navkljub neuspehom, napakam in razočaranjem pa Leonardo ni nikoli prenehal z raziskovanjem, učenjem in eksperimetiranjem, in nikoli ni nehal dvomiti o že znanem.

Podjetnik, ki želi misliti genialno, se mora tako kot Leonardo povprašati o lastnih domnevah, prepričanjih in predpostavkah, predvsem pa se mora povprašati, koliko sploh razmišlja neodvisno, in ali je pripravljen spreminjati globoko ukoreninjena prepričanja. Začnite razmišljati o tem, kakšne so vaše splošne predpostavke o stvareh, ki se vas (poslovno) dotikajo. Na primer, v preteklosti vam je propadel posel z državnim podjetjem. Pomislite, kako dojemate ljudi. Morda kot lene, hinavske in podle gnide, ki še posebej uspevajo v državnih podjetjih? Če je tako, potem verjetno verjamete, da je bil to eden glavnih vzrokov propada vašega posla in ker na to nimate vpliva, se zato za poslovanjem z državnim podjetjem niste več odločili.

Verjetno je tudi, da o pravih vzrokih niste več razmišljali, niste analizirali tega neuspeha in se iz te negativne izkušnje pravzaprav niste nič naučili. Premislite naprej, kako je ta neuspeh vplival na vas. Je bil izziv ali pa se česa podobnega niste več lotili? Morda ste ugotovili, da pretirani strah pred neuspehom paralizira vašo podjetnost in iskanje novih priložnosti. V tem primeru si pomagajte s preprostim Leonardovim trikom. Vprašajte se, kaj bi naredili drugače, če se ne bi bali, da boste spet naredili kako napako in pogoreli? Ko ugotovite, da ste prišli do zanimivih idej, analizirajte svoje strahove. Koliko so stvarni in koliko so prazni? Na kaj lahko vplivate, kaj pa je izven vašega dosega in res nedosegljivo?

Leonardo je največkrat risal svoje študije objektov s treh perspektiv, na koncu pa si je risbo ali sliko ogledal iz daljave. Še enkrat si oglejte, denimo, svoje prepričanje, da ne gre sklepati poslov z državnimi podjetji, kjer zaposlujejo brezbrižne in nesposobne lenuhe. Kako bi na to vašo trditev odgovorili zaposleni v državnem podjetju? Kaj si o tem mislijo vaši prijatelji? Kaj si o tem mislijo vaši poslovni partnerji? Na koncu si vse skupaj oglejte še iz daljave, na primer, kaj o uspešnosti državnih in privatnih podjetij pravijo uradne statistike. Je vaša predpostavka vzdržala preverjanje z različnih perspektiv? Morda pa ste ugotovili, da splošno prepričanje ne drži in ste v novi perspektivi našli nove priložnosti.

Niso pomembne le lastne izkušnje, učite se tudi iz tujih, naj bodo pozitivne ali negativne. Pomembni so lahko tudi antivzorniki. V čem se je neka oseba zmotila, kaj je naredila narobe? Ker pa se velikokrat zgodi, da so določene osebe antivzorniki na enem področju, vzorniki na drugem, morate paziti, da ne boste pomešali področij, ter pozitivnih vzorov oponašali v negativnih lastnostih.

Tretje načelo: Zaznavanje (Senzacione)

Leonardo si je kot slikar in tudi kot znanstvenik prizadeval za neprestano izpopolnjevanje čutne zaznave, še posebej vida, da bi se izpostavil novim vrstam izkušenj. Tudi dober podjetnik prav gotovo potrebuje izostren čut za opazovanje, znati mora aktivno poslušati, medtem ko se pomembnost čuta za otip, vonj in okus spreminja v skladu z branžo. V gostinstvu sta čut za vonj in okus prav gotovo izjemno pomembna, medtem ko je v financah njihov vpliv bolj posreden.

Leonardo ni verjel, da se ljudje že rodijo z odličnim čutom za opazovanje, temveč je sam vsako priložnost uporabil za razvijanje vida. Pomagate si lahko z najrazličnejšimi vajami, od načrtnega opazovanja in opisovanja prometne gneče do opazovanja plakatov na ulici in obiskovanja muzejev. Poskusite z vizualizacijo, tako da si v mislih predstavljate nek pretekli dogodek, ali pa si zamislite, kako bo potekal nek vaš posel. Ne le, da bodo vaše predstave čedalje bogatejše in da si dogodkov ne boste predstavljali le z očmi, ampak jih boste tudi slišali ali okušali, taka predstava vam bo tudi pomagala načrtovati prihodnji dogodek in predvideti možne težave. Izogibajte se negativnim predstavam in pa pazite, da boste jasno razlikovali med domišljijo in resničnostjo. Verjetno ena najboljših vaj za opazovanje pa je risanje. Veliko ljudi misli, da ne zna risati. Vsak se lahko nauči risati do neke stopnje, bolj ko pa se človek nauči opazovati, lepše so risbe.

Za podjetnike je zlasti pomembno tudi aktivno poslušanje, ki ga je mogoče razvijati. Začnite s slojevitim poslušanjem, tako da za nekaj minut samo osredotočeno poslušate določeni zvok, na primer brnenje klimatske naprave, pri tem pa preslišite druge moteče zvoke. Poslušajte tišino, tako da ste pozorni na premore v glasbi ali v sogovornikovem govorjenju. En dan ne govorite ničesar in izkusite tišino. Najbolje pa je, da to naredite, ko greste na izlet v naravo. Poslušajte glasbo, včasih pa se odločite tudi za tako, ki je sicer ne poslušate. Zlasti etnična glasba drugih narodov vam bo odkrila nove zvoke in nepoznane zvočne kombinacije. Ko poslušate evropsko glasbo, poskusite prepoznati kake tuje glasbene elemente. Poskusite glasbo doživeti tudi z drugimi čuti, in si tako predstavljajte, kakšne barve bi bila neka pesem ali kakšen otip bi imela, kaka čustva vam vzbuja. Večino vaj lahko izvajate v vsakdanjih pogovorih ali ko se v avtu vozite v službo.

Podobno lahko ostrite tudi svoj čut za vonj, tako da ste pozorni na vonjave okoli vas. Morda ima kaka vonjava poseben vpliv na vas ali pa vam vzbuja posebna čustva ali spomine. Zlasti prijetno je razvijanje čuta okusa, saj je ena od tehnik pokušnja vin, ali pa primerjate različne okuse hrane. Bodite pozorni na dotike in na to, kako občutite razne površine. Bodite še bolj domiselni, in poskusite narisati glasbo ali uglasbiti barvo. Ko iščete nove poglede na določen problem ali vprašanje, si predstavljajte kake barve, oblike ali površine je določen problem in kako zveni rešitev.

Prirejeno po knjigi How to Think like Leonardo da Vinci, avtor Michael J. GelbDelacorte Press, New York, 1998

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *