Recesija pred vrati

Pred dnevi me je poklical znan slovenski podjetnik in v veliki naglici želel dobiti moje mnenje o nekem strokovnjaku za delovna razmerja. »Katastrofa, zjutraj sem dobil sporočilo od našega največjega kupca, da s 1. januarjem zapira svoje podjetje.« Hitre rešitve oziroma novega kupca ne more dobiti, ker je dejavnost v veliki krizi. Če bo delavcem moral izplačati odpravnine, bo šlo podjetje v stečaj.  

Šele ob takih zgodbah se resnično zavemo, kaj lahko prinese recesija. Morda se nam zdi finančna kriza lahkomiselnih in pohlepnih ameriških finančnih institucij oddaljena. A videz vara. V puhle in precenjene finančne produkte teh institucij so vlagale tudi evropske banke, zaradi česar so se nekatere že sesule. A kakšno zvezo to sploh ima s podjetji, še zlasti z malimi? Ko se banke srečajo s krizo, podražijo denar, obrestne mere narastejo, podjetja in prebivalci težje pridejo do posojil, poraba se zato zmanjša, z njo pa tudi gospodarska rast. Slovenske banke baje zaradi propada ameriških finančnih institucij neposredno ne bodo močno prizadete, a kaj to koristi, ko pa Slovenija ustvari več kot polovico bruto domačega proizvoda z izvozom. Na našem najpomembnejšem zunanjem trgu, to je v Nemčiji, pa so že krepko zagrizli v krizo. Avgusta so bila tam naročila za 7,6 odstotka nižja kot v istem mesecu lanskega leta, čeprav so ekonomisti pričakovali »samo« 4,7-odstotni padec. Avgustovski padec je bil celo največji vse od uničujočega 11. septembra.