S semenskim kapitalom Silicijevih vrtičkov že raste prvih pet podjetij

Avtor: Simona Drevenšek | Objava: 09.12.2014

Kalifornija ima Silicon Valley (Silicijevo dolino), New York Silicon Alley (Silicijevo ulico), London Silicon Roundabout (Silicijevo krožišče), Berlin Silicon Allee (Silicijevo avenijo), Finska Silicon Vikings (Silicijeve Vikinge), Kenija Silicon Savannah (Silicijevo savano), Slovenija pa ima Silicon Gardens (Silicijeve vrtičke).


Peter Ribarič: »Naše merilo je presoja lastnosti podjetniškega tima: kako se med seboj dopolnjujejo, ali so osredotočeni na doseganje podjetniških ciljev, so vztrajni in učeči.«

Slovenski mediji (in tudi nekateri tuji) se za zgodbami za uspehom ozirajo prav v sončno Kalifornijo, vendar morda v prihodnje ne bo več tako. Četudi ima ZDA velikansko prednost, kar zadeva podjetja v zagonu, je tudi Slovenija na pobudo posameznih uspešnih podjetnikov začela tlakovati pot do sanj. Sklad Silicijevi vrtički (Silicon Gardens Fund), ki je nastal znotraj Silicijevih vrtičkov, je namreč že izbral svojih prvih pet investicij, do maja prihodnje leto pa naj bi investirali še v tri do štiri podjetja, nam je povedal Peter Ribarič, soustanovitelj sklada. Poudaril je, da gre za prvi tovrsten sklad v Sloveniji.

 

Sklad Silicijevi vrtički je v prvi vrsti namenjen zagonskim podjetjem iz Slovenije in širše regije, predvsem tistim, ki se nahajajo še v zgodnjih fazah poslovanja. Glavni namen sklada je pomagati mladim podjetjem pri razvoju poslovanja, ideje in ekip ter jim omogočiti konkuriranje na globalnem trgu. V ožji izbor za pridobitev semenskega kapitala, ki ga zagotavljajo slovenski in ameriški investitorji, ki jim je že uspelo, da so pridobili denar za razvoj produkta oziroma so podjetje prodali strateškim lastnikom, je prišlo pet podjetij. Slovenski podjetniki so tako skupaj z nekaterimi ameriškimi investitorji največ potenciala zaznali v zagonskih podjetjih Sqwiz, Povio, Flaviar, Getta.pro in Sphericam.

 

Zgolj ideja ni dovolj

 

Sklad namerava v prvem letu delovanja investirati v pet do deset podjetij, od teh bo vsako dobilo od 20.000 do 40.000 evrov zagonskega kapitala. »Pogoj za pridobitev semenskega kapitala je običajno pridobitev 5- do 15-odstotnega lastniškega deleža v podjetju,« je pojasnil Ribarič. Za pridobitev investicije pa ni dovolj le ideja, pravi Ribarič, ki je tudi upravitelj sklada. »Naše merilo je presoja lastnosti podjetniškega tima: kako se med seboj dopolnjujejo, ali so osredotočeni na doseganje podjetniških ciljev, so vztrajni in učeči.« Tako bo sklad načeloma vlagal v zagonska podjetja, ki so že pridobila prve prihodke na trgu, in ne zgolj v idejo.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *