Se bodo podjetja odselila v tujino?

Avtor: Mija Repovž | Objava: 08.07.2011

Gre pri napovedanih selitvah podjetij in podjetnikov v tujino za lažni alarm ali realno nevarnost? Množične selitve ne bo, lahko pa izgubimo nekaj najuspešnejših podjetij.


(Big Stock Photo)

Nekateri podjetniki in prvi možje nekaterih večjih podjetij so v zadnjem času objavili svarila, češ da Sloveniji zaradi neprijaznega poslovnega okolja grozi selitev podjetij v druge države. Mediji so njihova opozorila posredovali javnosti. Zastavlja se vprašanje, ali lahko množična selitev podjetij, ki je bila v preteklih letih značilna za razvite evropske države, doleti tudi naše gospodarstvo? Ali pa gre le za oblike pritiska na vlado in sindikate? Ali za mešanico enega in drugega?
 
Pipistrel, Akrapovič, Seaway …
 
Poglejmo najprej, kaj je napovedi o možni selitvi sprožilo. Najbolj odmevna je bila novica o selitvi dela proizvodnje Pipistrela, podjetja Iva Boscarola iz Ajdovščine, znanega predvsem po razvoju, proizvodnji in izvozu ultralahkih letal, za kar je prejelo tudi več mednarodnih priznanj. Boscarol se je namreč odločil ob letališču v italijanski Gorici zgraditi proizvodno dvorano, v kateri naj bi leta 2012 začeli izdelovati štiri- in večsedežna letala. Razvoj in proizvodnja manjših letal naj bi ostala v Ajdovščini, kjer posluje njegovo podjetje z okrog 50 zaposlenimi. Glavni razlog za selitev dela proizvodnje naj bi bilo po Boscarolovih navedbah dejstvo, da Slovenija še vedno ni ratificirala bilateralnega sporazuma z ZDA s področja letalske varnosti in priznavanja certifikatov. Zato mora Pipistrel svoja letala na ameriški trg prodajati prek drugih držav, med njimi tudi Avstralije.
 
Boscarol, ki ga mediji opisujejo kot človeka brez dlake na jeziku, pa ni bil kritičen le glede neratificiranega sporazuma. Ošvrknil je tudi državno upravo, ki za gradnjo zahteva »trideset dovoljenj, različne presoje, revizije in drugo«, medtem ko v Italiji, kot zatrjuje, gradbeno dovoljenje izda kar župan. Bolj prijazne so, trdi, v primerjavi s tukajšnjimi tudi italijanske banke, saj so mu odobrile posojila po ugodni obrestni meri, ker jih je subvencionirala tamkajšnja regionalna oblast. Kritičen je bil tudi do gradbenih podjetij, rekoč, da so »italijanske cene po kvadratnem metru za slovenske gradbince znanstvena fantastika«.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"