Sejmi ostajajo aktualna oblika promocije

V Sloveniji imajo sejmi zelo dolgo tradicijo, uradno že od leta 1493, ko je listina cesarja Friderika III. dovoljevala organizacijo dvoletnih sejmov v Kranju. Od takrat pa do danes, ko se določeni sejmi selijo na splet, drugi pa (p)ostajajo tradicionalni, tako in drugače, se je na sejemskem prizorišču zamenjalo že precej generacij. Današnji podjetniki menijo, da se sejemski nastop, če je le dobro zasnovan, še vedno izplača.

 

Poznavalec zna izstreliti najbolj znana slovenska sejemska mesta kot iz topa: Ljubljana, Celje, Ptuj in Gornja Radgona. Znani in uspešni sejmi v teh štirih mestih imajo večdesetletno tradicijo in vztrajajo v organizaciji prostora, kjer se združita skupni interes prodajalca in kupca na enem prostoru. Poleg tega, poslovnega interesa, pa so imeli sejmi v Sloveniji še drugo vlogo. Sejmišča so bila tudi prostor za srečanja, zabave in vsesplošno druženje, pogosto tudi odkrivanje novega, še posebno v časih, ko še ni imela vsaka vas svojega radia, časopisa in televizije kot danes.

 

Sejmi so skozi zgodovino doživljali vzpone in padce. Z razvojem proizvodnje, transporta ter trženja pa so se bistveno spremenili. Tako danes poznamo več vrst sejmov: v osnovi splošne, prodajne in specializirane, potem pa še svetovne razstave, ki so namenjene predstavitvam gospodarskih dosežkov držav po svetu, in posebne sejme, ki so namenjeni prikazu ene vrste panoge. Slednji se od specializiranih razlikujejo po tem, da so namenjeni širšemu občinstvu, medtem ko so specializirani sejmi namenjeni bolj stroki. Stroka na sejmih razen informacij in konkretnih izdelkov išče tudi možne dobavitelje in zastopnike za svoje podjetje.