Simulacije za boljše ocenjevanje kadra

Avtor: Vesna Vilčnik | Objava: 09.12.2014

Če so iskalci zaposlitve nekoč v podjetja pošiljali svoje življenjepise, da bi delodajalca prepričali, da so pravi kandidati za prosto delovno mesto, in so pozneje poskušali navdušiti z novimi pristopi, kot je na primer posnet video z izjavami prijateljev in bivših delodajalcev, kako so super, je zdaj nastopila nova era, ko delodajalec izbere kandidata glede na to, kako se odreže v simuliranem stresnem okolju. Naj razložimo ...


Žiga Novak: »Včasih se v simulaciji pokaže, da ima nekdo, ki sploh ni na vodilnem položaju, izredne vodstvene in organizacijske sposobnosti, ali pa obratno, da nekdo, ki je v podjetju na vodstvenem položaju, reagira povsem neskladno s situacijo in je na več nivojih neuspešen.«

Delodajalec pripelje kandidate na preizkus njihovih sposobnosti v okolje, ki ga ne poznajo. Natančneje v Ljubljano, na idilično posestvo Orehov gaj. Vsi udeleženci se naenkrat znajdejo v prostoru, ki je zaklenjen, temen, brez elektrike in napolnjen z bolj ali manj (ne)navadnimi predmeti. Predstavljajte si skedenj 100 kvadratnih metrov površine in višine 5 metrov; 500 kubikov prostora, v katerem sekundni kazalec neusmiljeno in vztrajno odšteva 60 minut. Vaša naloga je, da pridete iz skednja. Skozi oko kamere vas opazuje ekipa strokovnjakov za selekcijo in razvoj, ki bo izdelala vaš psihološki profil. Ste v kritičnem trenutku izgubili živce ali potegnili za pravi vzvod in se je prižgala luč? Ste poskušali prevzeti vodstvo ali čakali na navodila? Se vam je utrgalo ali vam je uspelo ohraniti mirne živce? Žiga Novak, vodja projekta Pobeg iz skednja pravi, da delodajalci vedno bolj iščejo ljudi, ki zmorejo dobro funkcionirati v stresnih situacijah. »Ljudje so v boju za službo vse bolj prebrisani, zato klasične metode selekcije enostavno niso več dovolj uspešne. V simulaciji Pobeg iz skednja pa učinkovito simuliramo situacijo, ki je blizu temu, s čimer se srečujejo sodobne visoko energijske ekipe. Ljudje se v poplavi informacij in velikem časovnem pritisku ne morejo več pretvarjati in pokažejo pravi obraz. Ta metoda seveda ni primerna samo za preizkus novih, potencialnih delavcev, ampak tudi za razvoj in nadaljnjo kadriranje že zaposlenih. Včasih se v takšni simulaciji pokaže, da ima nekdo, ki sploh ni na vodilnem položaju izredne vodstvene in organizacijske sposobnosti, dobre živce in je sposoben dobro sodelovati. Prav tako, če se zgodi obratno. Da nekdo, ki je v podjetju na vodstvenem položaju, reagira povsem neskladno s situacijo in je na več nivojih neuspešen.«

 

Poslovno simulacijo Pobeg iz skednja pripravijo na različnih težavnostnih stopnjah. Matična ekipa ustvarjalcev projekta je sistem preizkusila in zdaj vedo, kako močno lahko »zabelijo« situacijo, da je še prebavljiva in rešljiva. Vendar ne nujno vedno. Včasih je pobeg iz skednja nemogoč, vendar ljudje v njem tega ne vedo. Tudi take situacije so zelo zanimive za psihološko analizo posameznikov, ki jo omogoči ocenjevalni center Orehov gaj.

 

Uspešnost metode je podprta z raziskavami

 

V začetku je bila metoda ocenjevalnega centra razvita z namenom razvoja vodij. Ker pa se je hitro pokazalo, da ima tudi širše pozitivne učinke, se je razširila tudi v druge namene. Prevladujoča sta dva, že zgoraj omenjena trenda uporabe. Prvi je selekcija kadrov, drugi pa razvoj na podlagi diagnosticiranja potreb, razvojnega načrtovanja in treningov. Uporaba ocenjevalnih centrov za selekcijo pomaga pri odločitvi o sprejemu zunanjih kandidatov v organizacijo, o napredovanju že zaposlenih in pri sprejemanju odločitve, za katere kompetence je potrebno dodatno izobraževanje. Ključna zahteva je natančno napovedovanje poznejšega uspeha na delovnem mestu.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"