Slovenija na dnu podjetnosti

Avtor: Jože Vilfan | Objava: 10.03.2005

Svetovni monitor podjetnosti (GEM 2004) je tudi lani izmeril raven podjetniške dejavnosti v državah z vseh celin. Zakaj je Slovenija na dnu, EU pod povprečjem, na vrhu pa Južna Amerika? Kakšno vlogo ima pri tem raven BDP-ja in kakšna so priporočila za revnejše in bogatejše?



Kako podjetne ali podjetniške so posamezne države? Na to vprašanje vsako leto odgovori raziskava GEM. GEM je kratica za Global Entrepreneurship Monitor (torej svetovni monitor podjetnosti) in pravkar (konec januarja) so bili objavljeni podatki za raziskavo, ki je potekala lani.  

To je bila že šesta raziskava in je zajela 34 držav, med njimi tudi Slovenijo. Raziskave po posameznih državah izmerijo tako imenovani skupni indeks podjetniških dejavnosti (angleško total entrepreneurial activity index, s kratico TEA). TEA pomeni odstotek odraslega prebivalstva med 18 in 64 leti, ki bodisi:

- načrtuje ustanovitev novega podjetja
- ali vodi podjetje, v katerem izplačujejo plače že več kot tri in manj kot 42 mesecev.  

Indeks TEA torej meri raven podjetniške natalitete ali rodnosti. Ne meri torej nasploh števila podjetij oziroma števila lastnikov, temveč ugotovi, koliko ljudi razmišlja o novem podjetju oziroma vodi takšno podjetje.  

Raziskovalci so za lansko leto izmerili, da je največ takšnega podjetniškega vrenja v Peruju (kar 40 odstotkov), najmanj pa na Japonskem (1,5 odstotkov). Svetovno povprečje pa je 9,3. Vse te podatke so križali s številnimi drugimi (najpomembnejši med njimi je BDP) in prišli do pomembnih vsebinskih ugotovitev. Poglejmo si jih po vrsti.  

Slovenija na predzadnjem mestu 

Najprej si lahko na grafikonu 1 ogledamo, kako so razporejene posamezne države. Ugotovimo, da je Slovenija na neslavnem predzadnjem mestu z zaskrbljujoče nizkim indeksom 2,6. Vse te podatke lahko nekoliko grupiramo, da dobimo prva sporočila. Tako se izkaže, da veljajo določene zakonitosti, povezane s celinami.
Najpodjetnejša je Južna Amerika s povprečjem 16,6 (razpon od 12,8 – Argentina – do 40,3 – Peru). Sledi Afrika z Bližnjim vzhodom, ki imata povprečje 13 in razpon od 5,4 (Južna Afrika) do 31,6 (Uganda).  

Sledi Severna Amerika (Kanada in ZDA s povprečjem 11,1).  

Evropa oziroma EU ima nizek indeks – v povprečju 5,4. Znotraj nje so odstopanja v razponu 2,6 (Slovenija) do 8,8 (Poljska). Povprečje za evropske države, ki niso v EU-ju, je malenkost višje – 5,6. Zanimivo je, da je ta indeks nizek tudi pri Hrvaški (3,7), presenetljivo visok pa pri Islandiji – 13,6. 

Najmanj podjetni so v Aziji in Oceaniji, vendar »dol vlečeta« Japonska (indeks 1,5) in Hongkong (indeks 3,0), medtem ko imata Avstralija in Nova Zelandija zelo visok indeks (več kot 13 oziroma več kot 14).  

Svetovno povprečje je 9,3 kar pomeni, da imamo v vseh zajetih državah 73 milijonov novih podjetnikov.


Podjetnost in BDP
 

Primerjave s prejšnjimi leti so pokazale, da so indeksi, ki veljajo za posamezne države, dokaj stabilni, kar pomeni, da je raven podjetnosti posameznih držav stalnica, na katero dnevni politični ukrepi ne morejo hitro vplivati. Kako si lahko torej razložimo različne indekse? 

Raziskovalci GEM-a so križali indeks TEA ter podatke za BDP in prišli do značilne U-krivulje (slika 2). Ta ugotavlja preprosto zakonitost:

- da je v državah z nizkim BDP-jem na prebivalca kar precej podjetnosti,
- da je je najmanj v državah s srednjim BDP-jem na prebivalca (najnižja točka je pri 28.000 dolarjih),
- pri 30.000 dolarjih na prebivalca se krivulja usmeri navzgor in pri 40.000 dolarjih še bolj strmo navzgor.  

Seveda so pa v vsaki kategoriji države, ki odstopajo. Največje odstopanje pri zelo podobnem BDP kažeta Japonska in Avstralija.  

Pri tolmačenju teh zakonitosti moramo upoštevati že razliko med podjetništvom iz nuje ter podjetništvom iz priložnosti. Gre za to, da so raziskave pokazale, da se nekateri podjetniki odločajo za podjetništvo zato, da bi sploh preživeli ali da bi si ustvarili zelo potreben dodatni zaslužek ali nadomestili izgubo službe, drugi pa zato, ker preprosto zasledujejo priložnosti. To ugotovitev lahko povežemo z BDP-jem. V revnejših državah je takšnih, ki se odločajo za podjetništvo, ker so v to prisiljeni, bistveno več kot v bogatejših državah. V revnejših državah je na primer podjetnikov, ki sebe štejejo za podjetnike iz priložnosti, samo dvakrat več kot tistih, ki se štejejo za podjetnike iz nuje, v srednje bogatih državah jih je približno štirikrat toliko, v bogatih državah pa deset- in večkrat toliko.

S tem razločevanjem je mogoče tudi bolje razložiti U-krivuljo.

a) Na levi strani imamo revnejše države, v katerih ljudje z iznajdljivostjo dopolnjujejo svoje siceršnje prihodke ali začenjajo svojo podjetniško pot in so pravzaprav v to prisiljeni do te mere, da je raven podjetnosti iz nuje visoka. 
b) Na sredi krivulje (srednji BDP na prebivalca) imamo srednje razvite države, v katerih so gospodarstvo in drugi sektorji toliko razviti, da ljudje najdejo zaposlitev in tudi dovolj zaslužijo, zato ne čutijo potrebe po podjetniški poti in je praviloma raven podjetnosti nizka.  
c) Z naraščanjem bogastva (desni del krivulje) pa se nabira zasebni kapital in ljudje se radi spuščajo v podjetniško »igro« in razmišljajo, s kakšnimi priložnostmi bi lahko še bolj obogateli ali dosegli druge cilje v življenju.    

Pravni okvir  

U-krivulja je sicer splošna zakonitost, a tako kot povsod tudi odstopanja veliko povedo. Omenili smo že, da imata Avstralija in Japonska pri podobnem BDP-ju močno različne indekse TEA. V pogovoru z direktorjem svetovnega projekta dr. Williamom Bygraveom lahko preberete sociološka tolmačenja za te razlike, pri čemer je zelo pomemben poudarek na pravnem redu (oziroma vpliv angleškega prava). Kako pomembna je lahko pravna ureditev, kaže tudi slika, ki ugotavlja soodvisnost med zaščito pri zaposlovanju (nefliksibilni trg dela) in indeksom TEA za države v Evropski uniji. Ta kaže, da imajo države z najnižjim indeksom podjetnosti (TEA) hkrati najbolj zaščiteno delovno silo, in narobe, države z najvišjimi indeksi TEA najmanj zaščiteno delovno silo. Slovenija ima v Evropski uniji najbolj tog trg delovne sile in hkrati najnižji indeks podjetnosti.

PRIPOROČILA ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA

Za srednje razvite države

Srednje razvite države uporabljajo tehnologije, ki jih razvijajo najbogatejše države. Cilj državne politike v teh državah bi moral biti ustvarjati nove tehnologije, kar je pa mogoče doseči le z razvojem podjetništva. Te države morajo razviti vrsto posebnih podpornih mehanizmov za podjetništvo, močno morajo podpreti podjetniško izobraževanje, zlasti na osnovni in srednji ravni, in potruditi bi se morale za razvoj podjetniške miselnosti. Pomembno je okrepiti neformalno vlaganje.

Za bogate države

Te države so tehnološko vodilne. Zato je treba pri podpiranju podjetniške dejavnosti dati močan poudarek tehnologiji. Cilj je skratka razvoj inovativnega podjetništva oziroma podjetij z visoko dodano vrednostjo. Pomembni so finančni mehanizmi in splošna podpora podjetništvu v vseh ustanovah. Potrebna sta preusmeritev akademske sfere ter tehnično izobraževanje.


Preberite si še:
- Kje je raj za podjetnike?

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *