So davki res previsoki?

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 13.06.2007

Tako bi utegnili sklepati pri primerjavah z nekaterimi državami, toda kot pravi dober poznavalec davčnih sistemov dr. Mitja Čok, ne smemo primerjati jabolk in hrušk, smiselna je le primerjava držav s podobnimi ureditvami.


Dr. Mitja Čok: »Slovenski davčni sistem po ničemer bistveno ne odstopa od sistemov nam primerljivih držav.«

Verjetno bi težko našli podjetnika, ki bi trdil, da imamo v Sloveniji konkurenčno in podjetnikom naklonjeno davčno zakonodajo. Večina se jih pritožuje zaradi zapletenih davčnih zakonov, visokih davkov, toge davčne službe. Podjetniki kar zastrižejo z ušesi, ko slišijo, da ima Irska samo 12,5-odstotni davek od dobička ali da ima Slovaška samo 19-odstotno dohodnino. Torej, jasno je, da slovensko gospodarstvo ne more biti konkurenčno na globalnem trgu …  

Ali je Slovenija res tako požrešna država, smo se pogovarjali z dr. Mitjo Čokom, docentom na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kako se naš davčni sistem primerja z drugimi? Dr. Čok je dober poznavalec davčnih sistemov in je bil tudi član »Kranjčeve« komisije za poenostavitev davčne zakonodaje. 

Dr. Čok, začniva s širšim pogledom na davčno področje. Kaj je namen davčnega sistema in kakšne davčne sisteme poznamo v Evropi?
Davčni sistem ima štiri funkcije: prerazporeditev dohodka, financiranje javnih dobrin, utrditev gospodarstva in zagotavljanje ustanov, ki so potrebne za delovanje družbe. Različni davčni sistemi dajejo naštetim funkcijam različno težo. Nekatere države zagotavljajo večji obseg javnih dobrin, druge manjši, nekatere države zagotavljajo več ustanov, ki so potrebne za delovanje družbe, druge manj. Če na primer primerjate celinsko Evropo z Združenimi državami Amerike, ugotovite, da imajo v Združenih državah Amerike veliko več odvetnikov. V Evropi jih ne potrebujemo toliko, ker veliko funkcij odvetnikov izvajajo države s svojimi ustanovami.  

Obseg javne porabe v državi je določen predvsem z obsegom socialne varnosti, ki jo zagotavlja. Poznamo tri osnovne modele socialne varnosti: kontinentalni, ki ga ima tudi Slovenija, skandinavski, ki zagotavlja večji obseg pravic, vendar za delovanje zahteva več pobranih davkov, in britanski, kjer je obseg pobranih davkov nižji, vendar je nižji tudi obseg pravic, ki jih zagotavlja država. Pri mednarodnih primerjavah davčnih sistemov je treba biti previden in upoštevati razlike med njimi. Ni pošteno reči, da je slovenska država bolj potratna kot Irska, če hkrati ne upoštevamo tudi obsega socialnih pravic, ki jih zagotavlja. Pri mednarodnih primerjavah ne smemo primerjati jabolk in hrušk, smiselna je torej samo primerjava držav s podobnimi ureditvami.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"