So naši zaposleni lahko tudi podjetniki?

Avtor: Tina Kociper | Objava: 09.11.2009

V podjetju ste razvili izdelek, ki ne sodi v osnovno dejavnost podjetja, a ima velik tržni potencial. Kaj zdaj? Skupaj z zaposlenimi ustanovite novo podjetje.



Podjetnik pogosto pomisli, kako uspešno bi lahko bilo podjetje in kako preprosto bi bilo vodenje podjetja, če bi zaposleni razmišljali in delovali podobno kot on. Se torej obnašali podjetniško, se bojevali za posle, skrbeli za zniževanje stroškov, razmišljali o novih tehnologijah in jih poskušali vpeljati v poslovanje. Pa so zaposleni lahko »podjetniki v podjetju« oziroma notranji podjetniki?
 
Gallup Organisation, eno največjih svetovalnih podjetij na svetu, je ugotovilo, da je kar 55 odstotkov zaposlenih na svojem delovnem mestu nezavzetih, dodatnih 20 odstotkov pa je »zelo nezavzetih«. Tako pridemo do rezultata, da je samo 25 odstotkov zaposlenih resnično predanih svojemu delu in vanj vložijo vse svoje sposobnosti. In tako se vprašamo, kako naj naše podjetje v trenutnem položaju preživi, če tako majhen delež oseb izkorišča ves svoj potencial. Mnogi podjetniki se sprašujejo, ali je mogoče zaposlene motivirati, da bo njihovo vedenje podobno podjetnikovemu. Seveda je, vendar moramo zaposlenim omogočiti, da so podjetniki v podjetju. Vodje morajo prepoznati zaposlene, ki imajo ideje za izboljšanje delovnega procesa, ki so inovativni in imajo podjetniške lastnosti, in jim dati priložnost, da svoje ideje realizirajo znotraj podjetja.
 
Kaj je notranje podjetništvo?
 
Notranje podjetništvo bi najlažje opisali kot podjetniško delovanje in razmišljanje zaposlenih. Podjetniško delovati in razmišljati pa morajo tako vodstvo, ki spodbuja takšno delovanje, kot tudi zaposleni, ki niso pasivni in niso »ozkogledi« izvrševalci funkcij, pač pa pri svojem delu inovativno razmišljajo o tem, kako bi svoje delo opravljali učinkoviteje, sodobneje, uporabili nove tehnike, razvili nove postopke in morda celo nove izdelke in storitve. V podjetjih se pogosto najdejo inovativni zaposleni, ki se jim pri opravljanju vsakodnevnega dela utrnejo zamisli in ideje, kako izboljšati delovni proces, izdelek ali storitev. Do realizacije ali vsaj preverjanja takih idej pa pogosto ne pride, razlogov za to je več. Med najpogostejšimi so nerazumevanje ali preobremenjenost nadrejenih za sprejetje in spodbudo idej, velika hierarhična strukturiranost, kjer bi moralo idejo pred izvedbo odobriti nekaj vodij in drugi. Podjetja pogosto tudi nimajo sistema nagrajevanja in spodbujanja novih idej in tako so inovativne zamisli in ideje pogosto sprejete z neodobravanjem ali pozabljene v primežu vsakdanjih opravil.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *