Sončna elektrarna kot priložnost

Avtor: Vito Komac | Objava: 04.08.2010

Naložba v sončno elektrarno ni tako donosna, kakor bi morda mislili, je pa razmeroma zanesljiva in lahko prinese lepo rento.


Od majhne sončne elektrarne na strehi svoje hiše boste težko živeli, lahko pa si zagotovite lepo dodatno pokojnino. (Big Stock Photo)

Priča smo pravi evforiji med Slovenci, ki razmišljajo, kako vse bodo vlagali v pridobivanje električne energije s pomočjo sonca. Direktor direktorata za energetiko Janez Kopač, nekateri mu pravijo kar energetski minister, je pred letom uveljavil spodbudne tarife, vzdušje pa intenzivno razpihujejo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s projektiranjem in izvedbo malih sončnih elektrarn. Navdušenju ni konca in vsi bi radi investirali. Ampak prave zgodbe se še niso niti začele.
 
Država spodbuja naložbe v izkoriščanje sončne in drugih vrst energije s tako obilnimi subvencijami, kot jih nismo vajeni. Pa ne gre za kakšno posebno radodarnost, le da so kazni Evropske komisije za nedoseganje postavljenih ciljev prehoda na obnovljive vire do leta 2020 zelo visoke.
 
Dobre izkušnje iz Italije
 
To so že pred dobrim letom doživeli v Italiji, ko niso mogli uresničiti zadanih ciljev, čeprav so razpisali praktično enake spodbude kakor Španci, ki jim je to uspelo v celoti. Zakaj? Zaradi neprilagodljivih in »ziheraških« italijanskih bank, ki so želele s hipoteko na hišo obremeniti gospodinjstvo, ki želi na 70 kvadratnih metrov veliko, na jug obrnjeno streho, namestiti 8 kWp elektrarno, ki bi smela stati kakih 30.000 evrov. Seveda se je »zgodilo« ljudstvo in malokdo je vložil v sončno elektrarno na strehi. Vlada je bila prisiljena podaljšati ugodne pogoje še za dve leti in začel se je dogajati čudežni interes: cene modulov so padle in še padajo, cene denarja tudi, spodbude pa so ostale enake. Med obema krakoma škarij nastaja polje, imenovano »ekstra dobiček«, ki ga mnogi vidijo in želijo vsaj košček. Pat položaj je spodbudil nastanek veronske agencije DEEA, ki si je zamislila zelo ustvarjalen pristop k vsem ključnim igralcem na trgu fotovoltaike: investitorjem oziroma lastnikom prostora za postavitev fotonapetostnih elektrarn, dobaviteljem in monterjem opreme, ter financerjem, torej bankam. Kot pravi Florian Dossa, pobudnik rešitve in zelo znan podjetnik z Gardskega jezera: »Osnovna ideja je bila omogočiti kar najbolj preprosto uresničitev interesov malih ali večjih, zasebnih ali javnih investitorjev, vključno z občinami.«

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"