Podjetnik logo
 

Strast prevajanja

Avtor: Nives Pahor | Objava: 10.10.2003

Jeziki so za Katjo Benevol Gabrijelčič, diplomirano italijanistko in slavistko, resnična strast. Na samostojni prevajalski poti je že šest let, kot mati dveh otrok pa raje dela kar na domu. Naročnike ima tudi v tujini.



Prevajalski poklic je eden redkih, ki vedno cvetijo, zlasti pa zdaj v času globalizacije. Poleg prevodov iz angleščine, italijanščine, nemščine ... so vse bolj iskani tudi prevodi za vzhodnjaške jezike, kot so japonščina, ruščina, arabščina, pa tudi slovenščino.
 
Prevajanje je iskana storitev zlasti v podjetjih, ki poslujejo s tujino, za prevode poslovnih dokumentov, priročnikov in podobno. In prav podjetja so tista, ki se rada sodelujejo z že znanim in preizkušenim prevajalcem za določeno področje poslovanja. Vsa podjetja si ne morejo privoščiti zaposliti svojega prevajalca, zlasti mala podjetja ne. Sicer pa tu ni vse le stvar denarja, temveč pa tudi stvar specializacije prevajalcev. Dobri prevajalci so specializirani za določeno področje prevajanja, saj en prevajalec ne more z enako zanesljivostjo, enako dobro prevesti znanstvenega, medicinskega, tehničnega, pravnega ali ekonomskega besedila. Zato je specializacija za prevajalce zelo dobrodošla. 
 
Iz službe v samostojen poklic
 
Jeziki so za Katjo Benevol Gabrijelčič (32-letna mamica šestletne punčke in 13-mesečnega dečka iz Ljubljane) prava strast. V svojem delu uživa. Je diplomirana italijanistka in slavistka. Njena prevajalska pot pa se je začela med absolventskim stažem, ko je začela delati kot tajnica v podjetju, katerega lastniki so bili Italijani. Urnik na podjetju se je iz začetnih sedem ur dnevno kmalu prevesil v pozne večerne ure, kar pa je postalo še zlasti moteče, ko je zanosila. Takoj se je zavedala, da taki urniki in družina nikakor niso združljivi. Tako je že na porodniški začela razmišljati o delu doma in o samostojni prevajalski poti. Dela doma se je lotila že na porodniški in pri tem bila dokaj uspešna. Kot pravi Katja, se »sreča običajno nasmehne tistim, ki se zanjo potrudijo. Na začetku se moraš precej potruditi, kajti če le sediš doma, se ti ne more nič zgoditi, ne v dobrem ne v slabem smislu«. To je tudi njeno glavno vodilo pri delu.  
 
Katjina pisarna je njena hiša in, kot kaže, je to eden od vidikov, ki ji najbolj prija. Na samostojni poti je zdaj že šest let. Pred kratkim so ji ponudili mikavno službo, ki pa jo je po temeljitem premisleku odločno zavrnila. Ni ji, da bi se vrnila v pisarno, na osemurni delavnik, ko pa ji je tako lepo doma, ko vse upravlja sama. Zdaj dela po 8 ur dnevno, 5 ur čez dan 3-4 ure zvečer. Veliko pomeni, če se lahko sam odločaš, koliko dela imaš in kdaj boš delal. 
 
Ukvarja se z lektoriranjem in prevajanjem. Skuša sicer bolj prevajati, ker je to precej donosnejše, in čeprav je slavistka in italijanistka, večino prevaja iz angleščine. To pa zato, ker se v glavnem ukvarja s tehničnimi prevodi, ti pa so skoraj vsi v angleščini. Kot pravi, »se včasih pač zgodi, da postaneš specialist za stvari, za katere sicer, ne bi nikoli rekel, da boš lahko.« 
 
Kako dobi stranke? 
 
V glavnem dobiva stranke prek interneta in prijateljev. Na začetku samostojne kariere je dala nekaj oglasov na internet, vpisala se je v brezplačne mednarodne prevajalske zbirke na internetu, vključila se je v mednarodne prevajalske poštne sezname, da je dobila občutek, kako sploh ljudje delajo.   Če bi ji dela primanjkovalo, bi poskusila tudi drugače, poslala bi življenjepis z vsemi svojimi znanji v slovenska podjetja, dala bi kak oglas v časopise ... Dejansko pa ima zdaj toliko dela, včasih celo preveč, da počasi razmišlja, da bi postala mentorica kakemu mlajšemu prevajalcu ali prevajalki.  
 
Naročniki se nanjo obrnejo kar neposredno prek e-pošte, tudi iz tujine (Italija, Nizozemska, Amerika, Anglija, Izrael...).  Dejstvo pa je, kot pravi Katja, da »na začetku ni ravno lahko, ljudje te še ne poznajo, pa tudi sam šele spoznavaš svoje prednosti in slabosti«. Veliko ti pomagajo tudi poznanstva. Po šestih letih dela je postala bolj profesionalna, pa tudi zaslužki so se povečali. »Če pridno delaš, si tudi dobro poplačan za to, samo od sebe pa nič ne pride«, pravi Katja. Veliko pri profesionalnosti pomaga specializacija. Čeprav je lahko specializacija včasih tudi ovira, Katja priporoča, da se odločite zanjo in postanete dobri na določenem področju, potem vas bodo podjetja tudi iskala. Specializacijo pa se, kot pravi Katja, pridobi le na »terenu«.  
 
Zdaj ima Katja Benevol Gabrijelčič tudi svojo internetno stran, na kateri ponuja precej pomoči vsem prevajalcem. Na straneh dobite tudi forum prevajalcev, kjer lahko, če česa ne znate prevesti, pustite vprašanje in potem vam kak prijazen prevajalec odgovori v nekaj urah - http://www.17slon.com/kbg/prevajanje/forum.htm.
 
Načeloma forum naj ne bi bil namenjen posredovanju ali iskanju dela, zgodi pa se tudi to. 
 
Prednosti in slabosti dela na domu po Katji 
 
Delo na domu ima tako prednosti kot tudi slabosti. Prednost je zanjo v tem, da je lahko več časa pri svojem otroku. A čeprav dela doma, ima najeto varuško, da lahko kaj naredi. »Lahko si zelo zaposlen z delom, a ko pride otrok k tebi, mu težko rečeš ne,« pove Katja. Tako da je tudi njen delovnik precej razbit.  Prednost je, denimo, to, da zjutraj vstaneš in lahko mimogrede pogledaš e-pošto, ne da bi se preoblekel - slabost pa je morda to, da se ti zato včasih ne uspe preobleči do 11. ure ... Za ženske, ki se rade lepo oblačijo in uživajo v lepih oblekah, delo doma ni primerno, kajti največkrat je to kar delo v trenirki ... 
 
Priporočila za vse, ki se podajajo na pot samostojnega prevajanja 
 
Vsem prevajalcem, ki imajo težave pri pridobivanju posla, toplo priporoča, da se poskušajo aktivirati v društvu prevajalcev, da hodijo na seminarje društva in druge seminarje za prevajalce. Dejavno sodelovanje v društvu je dobro, da spoznate starejše, da dobite vodstvo, da se komu prikupite, da ustno pokažete svoje sposobnosti, samozavest, in tako dobite kakšne presežke dela od kolegov. 
 
Komu priporoča delo na domu 
 
Katja delo na domu priporoča predvsem podjetnimn samozavestnim, znajo opisati svoje kakovosti. »Imaš ljudi, ki svojih kakovosti ne bodo znali opisati niti po letih izkušenj. Slovenska družba pa je že po naravi taka, da te potiska raje dol kot gor, in če te družba potiska dol, potem se še sam potiskaš dol. K naročniku pa,« opozarja, »moraš priti samozavestno, to se mora čutiti tudi v tvoji komunikaciji po e-pošti. Moraš znati zagovarjati svoje.«  
 
Veliko koristnih napotkov za samostojno prevajalsko pot boste našli na Katjinih spletnih straneh www.17slon.com/kbg
 
1. Dejavnost
Prevajalka in lektorica lahko dela za knjižne založbe, revije, časopise, oglaševalske agencije (prevodi oglasov), podjetja (prevodi priročnikov), televizije, radijske postaje ...

2. Potrebna znanja
Poglobljeno znanje jezikov, tujega in materinega, predvsem pa velik občutek za jezik, s katerim delaš.

Uporabniško znanje dela z računalnikom, osnovnih programov za delo (Word, Excel, programi za e-pošto), sposobnost brskanja po internetu, pri iskanju besed za zahtevnejše prevode. Včasih celo bolj koristi kot slovarji, številnih izrazov ni v slovarjih, zlasti ko gre za zahtevnejše tehnična besedila.

3. Oprema in začetni finančni vložek
Računalnik z osnovnimi programi za delo (Word, e-pošta), tiskalnik, telefonska povezava za internetni dostop, GSM, da ste hitro dosegljivi; slovarji, po možnosti v e-obliki (pravopis, SSKJ, tehnični slovarji, slovarji v tujih jezikih ...), so zelo dobrodošli (cene e-slovarjev so od 7000 do 20.000 tolarjev – dobite jih na www.amebis.si).

Začetni vložek z vsem navedenim je okrog 600.000 tolarjev.

Program za strojno podprto prevajanje je statistično orodje za prevajalce, ki sicer ni primerno za vse prevajalce, je pa zelo koristno za tiste, ki se ukvarjajo s tehničnim, strokovnim prevajanjem. Eden takih programov je program Deja Vu, ki stane približno 1000 evrov (v evropskih prevajalskih krogih v glavnem uporabljajo tega). Na voljo so tudi drugi podobni programi, skoraj brezplačni, ki lahko pomagajo začetnikom, da dobijo občutek za delo z njimi, stanejo pa približno 50 evrov.

4. Potencialni zaslužek in trg
Trg je, precej pa je odvisno od vas. Če ste pridni in veliko delate, lahko dobro zaslužite.

Najslabši zaslužek je s televizijskim podnaslavljanjem - približno 20 tolarjev na zaslonski napis, kar pomeni, da pride približno 6000 tolarjev na polurno nadaljevanko, ki jo dela povprečen prevajalec štiri ure. Cene prevodov so poenotene: približno 6000 tolarjev na stran na 1500 znakov brez presledkov; to velja za prevod v slovenščino, iz slovenskega v tuj jezik je še dražje.

Vse cenike dobite na spletnih straneh Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije http://www.drustvo-ztps.si/

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *