|
Iskalnik:
 |
||
Ta veseli dan ... in poslovne modrostiPoslovnih nasvetov ne dobite samo v motivacijski literaturi. Ker leposlovje opisuje življenje, so pravi napotki tudi v tu.
Lee Iacocca, legendarni vodja in manager Chryslerja je nekoč izjavil: »Poleg vseh strojnih in poslovnih predavanj sem na fakulteti štiri leta poslušal tudi predmet psihologija ... kjer sem verjetno pridobil najbolj koristno znanje med svojim študijem.« Poleg strokovnih ekonomskih znanj psihologija resnično zelo vpliva na poslovni uspeh. Pripomore k razumevanju kupcev, dobaviteljev, k zasnovi trženjskih akcij, k pogajanjem, k vodenju ljudi in k delu tako v skupini kot z nadrejenimi... Glavni element trga so pač ljudje. Posel delajo ljudje, ne podjetja. In razumevanje človeka (kot posameznika in kot množice) je velika konkurenčna prednost. Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Odnosi med ljudmi se prebijajo tudi v ekonomsko teorijo, ki temelji na spoznanjih sociologije, biologije in filozofije. Institucionalni ekonomisti posameznika ne dojemajo kot zgolj racionalno in preračunljivo bitje, temveč upoštevajo tudi tisti del njegove narave, ki ga vodijo navade, običaji in rutine, ki pa se lahko občasno prekinja s človeško ustvarjalnostjo in inovativnostjo (Jaklič, 1999).
In še misel, da umetnost – in tokrat gre za literaturo – opisuje življenje. Pisatelji in pesniki svoj navdih jemljejo iz svoje okolice. V glavnem so poleg dobrih zapisovalcev najprej dobri opazovalci. Trdim, da iz leposlovja lahko pridobimo številna poslovna znanja na zabaven in učinkovit način. »Hitre« knjige oz. instant znanje V družbi znanja in vsak dan hitrejšega napredka je vseživljenjsko izobraževanje nuja. Znanje vodi do uspeha. Kot smo že ugotovili, pri poslovanju potrebujemo tudi znanja o medčloveških odnosih (v že naštetih vlogah, se pravi kupcev, prodajalcev, tržnikov, vodij, sodelavcev, pogajalcev, podjetnikov ...). Ta potreba se odraža tudi na knjižnih policah tudi slovenskih knjigarn, ki so dobesedno preplavljene z naslovi, kot so Načela uspešnega vodenja, Rojeni za uspeh, Premagajte strah in zmagajte, 17 nespornih zakonov o skupinskem delu, Pozitivna moč pohvale, Človek mora imeti sanje, 7 navad zelo uspešnih ljudi, Enominutni vodja ... In številne med njimi so dobre in vredne prebiranja. Učenje skozi leposlovje A če se strinjamo s predpostavkami, naštetimi v uvodu, ne smemo zanemariti učenja poslovnih ved skozi leposlovje. Kaj so argumenti za takšno učenje? 1. Učimo se skozi zabavo Znano je, da je učenje v zabavnem, prijetnem ambientu učinkovitejše. Učenje skozi igro je postala maksima vzgoje otrok. Kar se učimo z veseljem, si bolj zapomnimo. Zabava ali vsaj sproščenost in neformalnost sta postala pomembna elementa poslovnih in izobraževalnih storitev. Izobraževalni programi potekajo v sproščenem vzdušju, z razporeditvijo udeležencev v krogu, z interakcijo s predavateljem itd. Tudi v strogo poslovno okolje, pisarne, vedno bolj vnašamo »zabavo« - neformalni petki, druženja ob koncu tedna ipd. In branje knjig je v glavnem zabavno. Še posebej, če smo si že nekaj časa želeli prebrati točno določeno čtivo. Branje nam torej omogoča tudi da delamo, ko ne delamo in nasprotno. 2. Sami pridemo do spoznanj Ko sami izluščimo poanto, si jo bolj zapomnimo, saj smo sami odkrili asociativno pot do nje. Tudi otroci si, ko sami kaj odkrijejo, to bolj zapomnijo. Zdi se nam, kot da smo splošno znano resnico ravnokar odkrili in ponudili svetu. Poleg tega si tako odkrit nauk bolj zapomnimo, ker nam predstavlja nagrado za naš trud. 3. Širimo si obzorja Vedno več poslovanja (in učenja) je prenešenega v neformalno okolje. Vedno več poslov se sklene na kosilih, golf igriščih, gledališčih, sprejemih ipd. V takih situacijah se moramo znati vklopiti v družbo in razgovor. In širina izobrazbe ter razgledanost nam to »nalogo« precej olajšata. 4. Zapomnimo si večji delež pridobljenega/odkritega znanja Če do znanja prihajamo postopoma, ker sprejemamo manj informacij na enoto (časa, strani), ni preobremenjenosti z informacijami. V prej naštetih knjigah o vodenju, prodaji, strankah itd. je na recimo sto do dvesto straneh tako ogromna – sicer koristna – količina informacij, da si nikakor ne moremo zapomniti vseh. Če bi si jih želeli, bi se morali učiti na pamet, za kar pa nimamo časa in tudi smiselno ni, saj ne potrebujemo tovrstnega, zgolj faktografskega znanja. Znanje, ki je zbrano v eni tovrstnih knjig, najdemo običajno v več desetih leposlovnih knjigah in ga osvajamo postopoma. Tak tempo je seveda (lahko) prepočasen, tako da je treba tovrstno literaturo kombinirati s prej omenjeno poljudno znanstveno.
5. Spoznanje ima večji učinek Informacija, pridobljena v umetniškem kontekstu, ima gotovo drugačno sporočilno vrednost kakor v goli obliki. Njena interpretacija in njen nadaljnji razvoj sta drugačna in bolj edinstvena, kakor če bi bila navedena kot masten tisk in nam obenem razložena in s tem zapečatena. S tem je delno oropana sporočilnosti. Ta veseli dan ali ... kako uspešno vodimo ljudi Za ponazoritev vsega zgoraj povedanega sem izbral Linhartovo dramo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. To delo in literarno obliko sem izbral zaradi njene kratkosti in omejenosti avtorja za globlje, razlagalne psihološke študije razen skozi opise govora oseb in gradnjo njihovega karakterja – kar pa je ravno tako možno zgolj skozi govor in interakcijo z ostalimi junaki. Mogoče omenjeno delo ni bil najboljši izbor, kajti Matiček je literarni junak, ki ima številne poslovne značilnosti in znanja, ki so resnično razdelana in je tako odličen prikaz pronicljivosti in prodornosti človeškega uma – ali pa je bil ravno zaradi tega dobra izbira. Nauke, ki sem jih izvlekel iz Linhartove drame, sem primerjal z nauki, ki jih dobimo v knjigah Umetnost vojne (Sun Tzu), ki jo predvsem azijski poslovneži spoznajo na poslovnih šolah, Rojeni za uspeh (Colin Turner) in Načela uspešnega vodenja (Stephen R. Covey). 1. primer: bodi samosvoj 2. primer: ukrepaj! 4. primer: priznanje samemu sebi 5. primer: prednostne naloge Resnično kratka vsebina dela Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Matiček, grajski služabnik, se želi poročiti z lepo hišno pomočnico Nežko, katero si želi tudi baron Naletel, Matičkov gospodar. Matiček je ne da. Študent Tonček, ki je na počitnicah na gradu, si želi Naletelove žene, ki je baron ne da. Matiček si je pred leti, še v prejšnji službi, od stare Smrekarice sposodil nekaj denarja z obljubo vrnitve in poroke s Smrekarico. V dogajanje se vmeša tudi advokat Zmešnjava, ki zastopa Smrekarico in zahteva Matičkovo poroko z njo. Grajski vodja pisarne želi baronu omogočiti afero z Nežko. Vsi spletkarijo in sklepajo trenutna zavezništva v iskanju svoje maksimalne koristi. Zaplet, ki mnogokrat ne obeta dobrega konca, se za vse srečno izteče. |
|
