Težave in propadi malih podjetij

Ljudje o svojih težavah ne govorimo radi in navadno mislimo, da jih bomo znali sami rešiti. Žal to pogosto ne gre, predvsem v primerih, ko smo si težave nakopali sami s svojim ravnanjem. In prav priznati si, da sem ravnal narobe, je izjemno težko in ljudje običajno potrebujemo precej časa, da se lahko objektivno zazremo v preteklost in ugotovimo, kaj so bili pravi vzroki in razlogi.  

Tudi podjetniki so ljudje in ko zaidejo v težave, si tega po navadi nočejo priznati. Večinoma niso pripravljeni na korenite spremembe svojega delovanja, ampak skušajo težave pometati pod preprogo ali zgolj gasiti majhne požare. Najbolj klasičen primer takega ravnanja gre takole: podjetnik ugotovi, da mu zmanjkuje denarja. Namesto da bi začel sistematično iskati vzroke (zelo verjetno jih intuitivno celo pozna, ali vsaj sluti, kateri so), raje stopi do banke in se skuša zadolžiti, da bi nadomestil manjkajoča sredstva. Tako ravnanje imenujemo gašenje požara. Ogenj sicer ugasne, žerjavica pa še vedno tli in le vprašanje časa je, kdaj se bo požar spet razplamtel.  

Kdo je kriv za neuspeh? 

Običajno v tržnem gospodarstvu je, da se podjetja rojevajo in umirajo. Večina jih umre zaradi tako imenovanih otroških bolezni podjetništva, nekatera umrejo zaradi hitre rasti, kar se na prvi pogled zdi paradoksalno. Nekatera podjetja umrejo tako, da preprosto zaspijo kot opešani starčki. Žal mnoga podjetja umrejo, čeprav je še pred letom ali dvema kazalo, da so na vrhuncu svojih moči. Čeprav je svetovni raziskovalni opus o podjetništvu zelo bogat, je področje podjetniških propadov izjemno slabo raziskano. Ključen razlog je verjetno v tem, da je do empiričnih podatkov težko priti, saj podjetniki o svojih grenkih izkušnjah ne govorijo radi, še celo v Ameriki ne, pa čeprav je za njihovo okolje znano, da je podjetniški propad pač del vsakdanjika, ki ga prinaša tržno gospodarstvo.