|
|
||
Tehnološki rokenrolZa nekatere bo prihodnost nadzorovan svet 1984, za druge Zvezdne steze, za tretje Matrica, lahko pa je tudi Pobesneli Max. Kateri se bomo najbolj približali, je odvisno od nas, zagotovo pa bo pri tem igrala osrednjo vlogo tehnologija.
Živimo v najbolj burnem in zanimivem času človeške zgodovine. Pravkar smo preživeli informacijsko revolucijo, ki še ni zaključena, saj je treba informacijske tehnologije pripeljati do čisto vsakega zemljana (ne da bi ob tem moral skozi vse postaje razvoja tehnologije) in v informacijski sistem povezati tudi tiste aparate, ki še niso v njem. Prvi bodo avtomobili, z internetom pa se bodo povezali tudi pralni stroji in hladilniki. A ključna za naslednjo revolucijo, ki jo futuristi sicer napovedujejo že nekaj let, je konvergenca tehnologij, je prepričan podjetnik, vodja Kluba poslovnih angelov in tehnološki navdušenec Blaž Kos. Ne bo več posameznih tehnologij in tehnoloških področij, ampak se bodo v določenih aplikacijah združevale različne tehnologije. Ta ima dve smeri, prva je usmeritev v zeleno, predvsem na področju pridobivanja energije, druga pa je uporaba biotehnologije in nanotehnologije skupaj z drugimi novimi tehnologijami. Tako bomo v prihodnosti poleg klasičnih operacij in farmacevtskih proizvodov deležni tudi genetskih zdravil, tehnologij za podaljševanje življenja in večanje sposobnosti, umetnih udov, ki bodo boljši od tistih, ki smo jih izgubili. »Osnovna ideja je, da bomo napredek informacijskih tehnologij integrirali v človeško bitje,« pravi Kos.
Tehnološki preboji danes niso posledica trenutnega navdiha pod prho. No, lahko so, a pridejo na misel strokovnjakom, ki se že vrsto let ukvarjajo z določenim področjem. Navadno so plod vrste let raziskav in večina prebojnih podjetij izvira iz univerz in tamkajšnjih doktoratov, trdi Kos. Zato akademski svet potrebuje mir, da raziskuje in ustvarja nova, prebojna znanja, ki jih podjetniki komercializirajo. Google je plod raziskovanja dveh doktorskih študentov matematike in fizike na Stanfordu, Larryja Pagea in Sergeya Brina. Na Stanfordu je skoncentrirano znanje o informacijskih tehnologijah, iz katerega so nastala uspešna podjetja Silicijeve doline. Cambridge je center znanja o biotehnologiji, Skandinavija se je odločila za telekomunikacije, vedno pa se je iz tega rodilo nekaj paradnih konjev in veliko srednjih in malih podjetij, pojasni. Slovenija tu greši, ker spodbuja vse, da ne bi bil kdo prikrajšan, namesto da bi izbrala fokus, na primer energijo, kjer imamo dober geostrateški položaj, znanje, nekatera uspešna podjetja, morali pa bi pritegniti še več mednarodnih strokovnjakov, dodaja.
Ko je na enem mestu zbranega toliko znanja, je treba to le še aplicirati in komercializirati. Tisti, ki to obvladajo, ki imajo znanje, spreminjajo svet. Tekmovati z najboljšimi svetovnimi univerzami, ki imajo tako znanstveni kot pedagoški del, z njim pritegnejo najboljše talente, in komercializacijo, je izjemno težko. A samo družbe, ki bodo imele institucije znanja z vsemi tremi elementi, bodo ustvarjale svet. Pa še na pravo izbiro trenutka je treba paziti, prehitri propadejo, prepočasnim ostanejo le še drobtinice. Če izbereš ravno pravi trenutek, kot ga je Facebook, in imaš dobro strategijo, pa lahko hitro spremeniš svet na glavo, pravi Kos.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|