Tehnološki preboj je (za zdaj) iluzija

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 08.07.2010

Uspešnost podjetij je v tesni korealiciji z vlaganji v raziskave in razvoj, s številom razvojnikov v podjetjih in številom patentov. »Sprememb se ne da narediti čez noč,« trdi dr. Marko Kos.


Dr. Marko Kos: »Vpliv na dodano vrednost ima samo število raziskovalcev oziroma razvojnikov v gospodarstvu. Nikakršne zveze ni s številom raziskovalcev v državnih inštitutih.«

Že leta in leta poslušamo napovedi tehnološkega preboja slovenskega gospodarstva, ki pa se kar ne zgodi. V zadnjem času je temo spet ogrel premier Pahor z napovedjo nastanka nekakšne »Silicijeve doline«. A trenutno stanje je daleč od tega.  
 
Na posvetu Inovativna Slovenija, ki ga je vodil sam premier, je iluzije razblinil dr. Marko Kos, eden najbolj vnetih gospodarskih analitikov, ki se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kako povečati dodano vrednost v podjetjih. Je tudi avtor knjige Management dodane vrednosti. V svoji dolgi karieri je med drugim ustanovil inštitut za raziskave na Litostroju, ki je imel zaposlenih 300 ljudi in je bil največji industrijski inštitut v bivši Jugoslaviji.  

Dr. Kos, pravite, da je dodana vrednost na zaposlenega ključni kazalec uspešnosti podjetij. Kje so po tem podatku naša podjetja?
To je odvisno od leta. V zadnjem času dodana vrednost narašča, vendar raste tudi v Avstriji. Kot primerjalno točko vedno jemljem Avstrijo. Ta ima enako strukturo gospodarstva, nima mnogo velikih podjetij. Saj bi se lahko primerjali tudi s Finsko, a je ta povsem na vrhu držav po dodani vrednosti. Mi smo pa v spodnji tretjini. Avstrija ima trikrat večjo dodano vrednost na zaposlenega kot Slovenija. Razlika je ves čas enaka. V zadnjih dveh letih se celo povečuje. Nikakor nam ne uspe, da bi Avstrijo vsaj začeli dohitevati.  

Nekateri iščejo rešitev v visokih tehnologijah, podatki pa kažejo, da Slovenija močno zaostaja že pri izvozu srednjevisokih tehnologij.
Tudi v izvozu visoke tehnologije zaostajamo. V Sloveniji predstavlja izvoz visokotehnoloških izdelkov komaj 4,5 odstotka, v Avstriji pa 11,3. To je velika razlika.  

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *