Trg je odprt, če imaš dober izdelek

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 03.02.2012

Pravijo, da če nisi visoko šolan in v središču gospodarskih dogajanj, ne moreš uspešno prodreti na trg in tam obstati. Zgodba Borisa Meseca pa je zgodba samouka s poklicno šolo, ki je v hribovskem kraju »bogu za hrbtom« v škofjeloških gozdovih zgradil podjetje, ki danes v svoji branži sodi med najbolj cenjene na svetu.


Boris Mesec: »Slovenci imamo dobro lesno industrijo in velike lesne zmogljivosti, zaposlitev bi v njej lahko našlo veliko ljudi, če bi vse to znali izkoristiti.«

Ko se avto dvigne iz kotlinske megle in mu po vijugasti poledeneli cesti nekajkrat spodrsne na poti do Svetega Lenarta, zaselka sredi hribovskega gozdovja, le streljaj oddaljenega od smučišča Stari Vrh, se pred zvedavimi očmi, premišljeno vgrajeno v pobočje, raztegne spoštljivo poslopje z živahnim delovnim utripom. »Vsakdo, ki pride iz mesta, bi rad, da je podeželje prikupno urejeno, trava pokošena, hiše obnovljene, ceste gladke in dovolj široke, turistične ponudbe pa na izbiro. Hkrati pa država razvoj podeželja zelo zanemarja. Prevladuje mišljenje, da je z gradnjo industrijskih con sredi polj ali na robovih mest problem razvoja rešen. Pa ni. Obrt in podjetništvo morata obstati na podeželju, sicer se to ne bo moglo razvijati. S kmetijstvom je morda še mogoče preživeti v dolini, v hribovskem svetu pa nikakor. Tu morajo kmetje imeti nujno neko dodatno dejavnost, da preživijo in se razvijajo. Vse to jim je treba omogočiti, predvsem z infastrukturo, solidnimi cestami, ugodnimi posojili, davčnimi spodbudami.
 
Ko sem pred časom začel širiti proizvodne prostore, v dolini nisem dobil primernega prostora, potreben pa bi bil tudi velik začetni finančni vložek. Tu, na domačiji svojega očeta, sem se lahko razvijal počasi, s primernimi koraki. Še največ energije pri razvoju podjetja sem moral nameniti ureditvi ceste, da lahko sem zdaj vozijo tudi večji tovornjaki in obračajo na našem dvorišču. Z občino sem se dogovoril o asfaltiranju, večino preostalih del, na primer širitev zavojev in cestišča, pa sem financiral sam. Tudi strošek delovne sile za delodajalce (obrtnike) ni spodbuden. Repromaterial kupujemo v Evropi vsi po enaki ceni, strošek delovne sile pa je pri nas tako obremenjen, da izgubljamo konkurenčnost z drugimi državami. Vzhodnjaki, ki so bili še pred desetletjem v razvoju še močno za nami, nas v tehnologiji in infrastrukturi zdaj že skokovito dohitevajo in z manjšimi davčnimi in administrativnimi obremenitvami postajajo močni igralci na trgu EU, naša konkurenčnost pa v primerjavi z njimi peša,« se je, ko smo se udobno posedli v njegovo sončno pisarno s širokim razgledom proti ljubljanski megli, razgovoril Boris Mesec, lastnik in direktor podjetja Mebor.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *