|
|
||
Tudi Slovenci za sončne elektrarneTa mlada in še razmeroma draga alternativna energetska panoga se je začela tudi pri nas hitro razvijati. Podjetje Bisol proizvede celo en odstotek svetovne proizvodnje fotonapetostnih modulov, imamo pa tudi tehnološko platformo za fotovoltaiko ...
V javnosti je veliko razburjenja zaradi gradnje vetrnih elektrarn po različnih koncih Slovenije. Ne glede na konkretne odločitve v javnost prodira spoznanje, da so alternativni viri energije prisotni in da jih bo vse več.
Z veliko manj hrupa kot vetrne elektrarne prihaja k nam druga oblika pridobivanja energije iz sonca, in sicer fotovoltaične celice. Gre za zelo tanke silicijeve rezine, ki ustvarjajo električno napetost, ko nanje pade sončna svetloba. Od tod tudi izraz, saj je beseda »fotovoltaika« sestavljanka iz besed »foto« za svetlobo in »voltaika« iz mere za električno napetost. V slovenščini uporabljajo tudi izraz fotonapetostne celice. Zahtevna fotovoltaična proizvodnja Slovenci imamo celo že tehnološko platformo za fotovoltaiko, na proizvodnem področju pa je največ doseglo podjetje Bisol iz Velenja, zato smo se oglasili pri direktorju tega podjetja, dr. Urošu Mercu, ki razlaga, da se je proizvodnja fotonapetostnih modulov (panelov) začela lani julija, in sicer po letu in pol raziskav ter razvoja. Proizvodnja modulov je tehnološko zahteven postopek, ki zahteva poglobljeno strokovno znanje. Ves razvoj je plod lastnega znanja ter sodelovanja s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Sodobno in avtomatizirano visokotehnološko proizvodno opremo v tovarni je dobavil japonski partner. V velenjskem podjetju pravzaprav poteka sestavljanje osnovnih gradnikov, ki prihajajo z Japonske, v tako imenovane module. Osnovni gradniki merijo 156 krat 156 milimetrov, ki jih povežejo zaporedno na podlago ter vstavijo v aluminijast okvir (»modul«), ki ima zgoraj kaljeno steklo. Proizvodna zmogljivost je v tem trenutku 15 megavatov letno oziroma okrog 70.000 modulov po 215 vatov. Proizvodna zmogljivost podjetja Bisol je skoraj en odstotek svetovne proizvodnje. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|