|
|
||
Uspeh je dariloPot do uspeha je predvidljiva. Ne uspejo najbistrejši in uspeh ni vsota odločitev in prizadevanj posameznika. Uspeh je darilo. »Prebojniki so ljudje, ki so dobili priložnosti – in bili dovolj močni in prisebni, da so jih pograbili,« pravi Malcolm Gladwell.Zato naslednjič, ko boste naleteli na zgodbe uspešnih posameznikov, ki so iz nič napravili neverjetno kariero, naj bo poslovna, znanstvena, umetniška ali še kakšna druga, razmislite, kakšne priložnosti so imeli in kako so jih izkoristili. Včasih so te očitne, drugič je treba pobrskati nekoliko globlje. Tako kot vrsto let ni nihče opazil, da je največ najboljših hokejistov mladinske kanadske lige rojenih v prvih mesecih leta. Kar ni naključje. Presečni datum za vstop v močnejšo skupino je prvi januar, fantje rojeni v začetku leta pa so v prvih izbirnih letih fizično precej močnejši od sovrstnikov, rojenih v drugi polovici leta. Zato se prebijejo naprej. Nato so deležni več in boljših treningov in razlika med skupinama se vsakič znova povečuje, vse dokler prvi ne vstopijo v profesionalno ligo, drugi pa igrajo hokej le še za zabavo. A pomislite, če bi imela Kanada dva presečna datuma in dve otroški ligi, bi imela dvakrat toliko vrhunskih hokejistov, ugotavlja Malcolm Gladwell, avtor knjige Prebojniki.
Kaj pa če se rodite v premožni oziroma revni družini? Razlika ni nujno v denarju, ampak v vzgoji in vrednotah, ki jih starši prenesejo na potomce. Medtem ko premožni starši svoje otroke spodbujajo in jih ves čas učijo, kako se obnašati, da dobiš, kar meniš, da ti pripada, starši iz revnih okolij otroke pogosto prepuščajo usodi. Nimajo jih manj radi, a tudi sami ne obvladajo sistema, ki bi njihovim otrokom omogočil boljše priložnosti. Ali pa pomislite na generacijo ljudi, ki so se rodili ob prelomu 19. stoletja. V svojih najboljših letih so preživeli dve svetovni vojni in hudo gospodarsko krizo med obema. Življenje jim resnično ni ponudilo veliko priložnosti. A njihovi otroci, ki so se rodili v 30-ih letih 20. stoletja, so kot odrasli stopili v povsem drugačen svet, svet mnogih priložnosti in možnosti in mnogi so to dobro izkoristili. Seveda so za to tudi trdo delali in druga teza, ki jo postavi in preveri Gladwell, je, da je za doseganje vrhunskosti potrebnih vsaj 10.000 ur vaje, pa naj bo to igranje violine ali pisanje računalniških programov. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|