Ustvarjalni kaos idej

Avtor: Tine Nagy | Objava: 10.01.2012

Največji mit o možganski nevihti oziroma viharjenju možgan (ang. »brainstorming«) je, da vsakdo, ki se je že srečal s to tehniko ustvarjanja idej, misli, da jo obvlada.


(Ilustracija: Marko Horvat)

Ljudje v poslovnem svetu se pogosto srečujejo s procesom ustvarjanja idej, zato se jim zdi, da je kakršnokoli dodatno proučevanje tega procesa nepotrebno. Izkušnja ameriškega dizajnerskega podjetja IDEO je nekoliko drugačna. Zanje nevihta možganov pomeni neko vrsto religije, v katero verjamejo in jo tudi redno prakticirajo kot nekakšno športno aktivnost za možgane. Nevihta možganov je motor njihove inovativne kulture. Dobro nevihto možganov povezujejo s predhodnim razumevanjem in opazovanjem kupcev oziroma uporabnikov, pri čemer se ne obremenjujejo z omejitvami, ki trenutno obstajajo na trgih. Zanje omejitev ni, če pa so, jih poizkušajo odpraviti. Opazovati ljudi v realnih situacijah in morda odkrivati še neznane potrebe trga je bistvenega pomena za dobre idejne rešitve, ki imajo potencial za izboljšanje vsakdana uporabnikov.
 
Enostavno razumevanje in relativno preprosto izvajanje nevihte možganov, še ne pomeni, da ni mogoče najti napak pri procesu ali predlagati nasvetov za boljše izvajanje mentalne operacije, ki loči podjetniške ekipe na tiste z dobrimi in tiste s povprečnimi idejami. V nadaljevanju so predstavljeni namigi za uspešno nevihto možganov:
 
- Podjetniška ekipa naj ima izostren fokus raziskovanja. Treba je jasno opredeliti in kar se da nazorno opisati problem, da vsi sodelujoči vedo, o čem je govora, saj tako lažje spodbudimo njihovo proaktivnost.

- Postaviti je treba jasna pravila igre. Zelo pomembno je, da ne komentiramo ali kritiziramo vsake ideje. To vodi v slabo vzdušje. Spodbujati je treba tudi najbolj nore ideje in pripombe. Možna so tudi vizualna izražanja, na primer s skicami ali risbami. Nekatera podjetja si pravila nevihte možganov predhodno pripravijo in vedno veljajo znotraj podjetja (npr. podjetje IDEO).
 
- Vsaka nora ideja naj dobi priložnost za debato. Morda je smiselno predhodno določiti število idejnih predlogov. Lahko si, na primer, za cilj postavite 60 idej v eni uri procesa nevihte možganov. Kot je zapisal ameriški znanstvenik Linus Pauling, je najboljši način, da pridemo do dobre ideje, ta, da imamo veliko idej. V praksi naj bi veljalo načelo, da se na 10 idej porodi le ena dobra, torej je na predlaganih 100 idej pričakovati 10 uporabnih.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *