Vodič po galaksiji Elona Muska

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 06.12.2010

Že v zgodnjih najstniških letih je vedel, da se odgovori na ključne probleme, pomembne za obstoj človeške vrste, skrivajo v čisti energiji in vesolju. Danes je star 39 let in je s svojimi podjetji na obeh področjih pomemben igralec.


Elon Musk: »Vedno sem hotel biti vključen v dejavnost, ki bo lahko imela pomemben pozitivni učinek na prihodnost človeške vrste.«

Ko se je letos poleti ozrl skozi okno svoje nove pisarne v kalifornijskem mestu Fremont, se je na obrazu Elona Muska pojavil izraz dečka, ki je stopil v tovarno igrač. Po mesecih živčne vojne, ki bi lahko ogrozila njegove načrte, je tovarna avtomobilov NUMMI (New United Motor Manufacturing) končno postala njegova last.
 
Tovarna je bila do leta 1984 ena od tovarn ameriškega avtomobilskega velikana General Motors (GM). Če je imel Elon Musk, lastnik Tesla Motors, razmeroma majhne tovarne avtomobilov na električni pogon, ki je proizvajal 800 avtomobilov letno, kot njihov morebitni tekmec doslej prepoved vstopa v tovarno v Fremontu, je maja letos dobil pozitiven odgovor. Tovarno, ki je zmogla proizvodnjo štiristo petdeset tisoč avtomobilov letno, je bil GM pripravljen prodati za skromnih 42 milijonov dolarjev. Zdaj bo ameriški podjetnik končno le lahko uresničil načrt širitve množične proizvodnje svojih avtomobilov na električni pogon.
 
Sanje nekega dečka
 
Elon Musk je imel deset let, ko je očeta, inženirja, prepričal, da mu je kupil takrat še razmeroma novo igračko – računalnik. Hitro je osvojil možnosti, ki mu jih je ponujal, ter pri dvanajstih že naredil svoj prvi program, računalniško igrico na temo vesolja Blastar. S prodajo programa računalniški reviji je zaslužil svojih prvih 500 dolarjev.
 
Muskovi so živeli v Južni Afriki, mladi Elon pa je sanjal, da se bo preselil v Ameriko, 'kjer je vse možno'. Sanje je uresničil pri nepolnih sedemnajstih, ko je leta 1989 kljub nasprotovanju staršev sedel v letalo za Kanado, kjer so živeli mamini sorodniki. Najprej je delal na stričevi farmi, podiral drevesa v kanadskih gozdovih in čistil grelne naprave v tovarni za predelavo lesa. Nekaj mesecev, medtem ko je čakal na odobritev štipendije za vpis na univerzo, je delal tudi na računalniškem oddelku banke v Torontu.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *