Vodja je prvi med enakimi (1. del)

Minili so časi, ko je vodja svojo avtoriteto v razmerju do podrejenih črpal iz preprostega dejstva, da je vodja. »Papirnato« razkazovanje moči ni nujno utemeljeno na realnih sposobnostih vodje, kljub vsemu pa je tovrsten argument moči vsekakor deloval. Še več. Tudi podrejeni so pogosto verjeli, da tako mora biti, saj je »vendar vodja«.  

 

Težave, ki jih imajo taki vodje, so lahko podobne težavam, ki jih imajo nekateri pop zvezdniki, ki jih obletavajo mladenke in so nesrečni, saj ne vedo, kaj je pravi razlog njihove velike »očarljivosti«. Tudi »papirnati« vodje, ki so vodje »zato, ker so pač vodje,« so bili oziroma nekateri so še pred podobno zadrego glede svojih podrejenih: Zakaj moji podrejeni izpolnjujejo moja navodila, zakaj mi sledijo? Ali mi sledijo zato, ker morajo (»saj sem vendar vodja«), ali pa mi sledijo zato, ker sem jih prepričal s svojim znanjem, medčloveško toplino, notranjo energijo?