Zabloda zablode

Pred referendumom o pokojninski reformi so nam govorili, da je ta odločilen. Če bo padel, bomo živeli slabše. Bomo le še senca uspešne zgodbe … Uspešne zgodbe? Katere? Konec uspešne zgodbe za razne hilde, šrote, bavčarje? Ali sploh lahko gre še slabše?

 

Očitno je, da je pokojninska reforma nujna, ker se življenjska doba podaljšuje. To je vsem jasno. Problem je le v tem, da je narejena po logiki finančnikov, ki vsak problem gledajo izolirano in se ne poglobijo v bistvo problema. Ampak tako je v naši družbi. Na žalost.

 

Ko smo se leta 1991 osamosvajali, smo brezposelnost reševali s predčasnim upokojevanjem. Zdravi ljudje so šli v pokoj, nekateri še pred 45 letom starosti, v letih, ko so bili še kako produktivni, polni znanja in izkušenj. Zdaj je prišel račun – in izstaviti ga hočejo isti ljudje, ki so ta zapitek takrat predlagali in izvedli.

 

Dvajset let po osamosvojitvi ti isti politiki rešujejo brezposelnost s tem, da mladim dovolijo študirati do 30. leta starosti, ker preprosto ni služb. Cela generacija mladih do 30. leta skoraj nima niti dneva delovne dobe. Kdaj bo prišel račun? In ti isti politični geniji, ki nikakor ne dojamejo, da je mlad človek daleč bolj produktiven in običajno ustvarja bistveno večjo dodano vrednost od večine 60-letnih zaposlenih, hočejo pustiti mlado generacijo brez dela, zaposlenim pa podaljšati delovno agonijo do 67. leta starosti.