Zaposleni kot solastniki podjetja

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 08.03.2011

Delitev lastništva podjetja med zaposlene naj bi povečalo njihovo pripadnost in produktivnost, a izkušnje tega ne kažejo vedno. Podjetnik Alojz Klaneček pravi, da je učinek kratkoročen in hitro zbledi.


Alojz Klaneček: »Samo lastništvo zaposlenih nima vpliva na rezultate poslovanja, če se ti ne vedejo kot notranji podjetniki.«

Podjetnik Alojz Klaneček, ustanovitelj podjetja Primit, se je po desetih letih podjetništva, ko je podjetje doseglo precejšnjo rast, začel spraševati, kako zadržati ključne kadre in kako se zoperstaviti večjim tekmecem, na primer zavarovalnicam, ki imajo več možnosti za nagrajevanje zaposlenih. Takrat je srečal profesorja Gojka Staniča, ki ga je vprašal, ali bi del lastništva delil z zaposlenimi. Ideja je padla na plodna tla, saj se je zavedal, da bo nekoč kot ustanovitelj moral izstopiti iz podjetja in užiti sadove minulega dela. Določen lastniški delež podjetja je razdelil zaposlenim, del pa zavarovalnici Grawe, s katero je sodeloval. Klanečeka je model lastništva zaposlenih tako prevzel, da je lani na to temo zagovarjal doktorsko disertacijo in izdal knjigo Integrativni model lastništva zaposlenih.
 
Dr. Klaneček, kakšen delež imajo danes vaši zaposleni v Primitu?
Zaposleni imajo 25-odstotni delež, Grawe 20-odstotnega, jaz 25-odstotnega, preostanek pa je v lasti družbe same; ta delež je rezerviran za nove zaposlene. Zavarovalnici sem delež prodal po tržni vrednosti, zaposlenim pa po knjigovodski, pri čemer je zaposlenim kredit za nakup deleža dalo kar podjetje Primit po minimalni možni obrestni meri. Posojilo so vračali z ustvarjenim dobičkom. Donos je bil tak, da so kredit odplačali v prvih dveh letih.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *