|
|
||
Zaradi njega boste viseli varno»Država, ki ima do inovatorjev tak odnos, bo težko preživela,« pravi Jožef Lorbek, ki je svoje podjetje zgradil prav na svojih inovacijah.
S strani je zadišalo po morju, ko smo se pripeljali v Izolo, pogledat podjetje, kjer na nadmorski višini nekaj metrov razvijajo in izdelujejo izdelke, ki so namenjeni za varno delo na višini, ključni pa so tudi za varno potikanje po jamah in v gorah. »Pač v naši družini ne maramo za sneg, in smo se iz Škofje Loke preselili na morje,« se hudomušno nasmehne Jožef Lorbek, živahen mož v bolj zrelih letih, ki že kakih šest let v pokoju v miru ustvarja vedno nove in nove inovacije ali izpopolnjuje svoje stare. Kot zadovoljno pravi, se mu zdaj ni treba ukvarjati še z vodenjem podjetja in prodajo. To počne njegova hči, ekonomistka Mojca, ki je prevzela vodenje podjetja, ki so ga poimenovali v starogrškem jeziku kar Anthron – jama. On pa se lahko posveča samo svoji strasti – inovacijam, ki ga navdihujejo že dobršen del življenja. »Izum lahko imenujemo s to besedo šele, ko pride na trg, ko ga prodaš. Prej je le inovacija,« je natančen, kot mora biti pri svojem delu natančen tisti, ki ustvarja izdelke, od katerih so odvisna življenja.
Potres mu je pretresel misli Jožef Lorbek je iz rodnega Velenja po strojniško znanje prišel na ljubljansko univerzo, kjer je spoznal Majo, edino študentko strojništva v generaciji. »Strojniki so bili takrat sila cenjeni in iskani. Na diplomske zagovore so prihajali predstavniki tovarn in jim nudili službo in stanovanje, če pridejo k njim,« je pojasnil, kako sta kot sveža zakonca pristala v Škofji Loki v tovarni hladilnikov LTH. Potres v Posočju leta 1976 mu je razburkal misli. Stanovali so v sedmem nadstropju. »Ob močnejšem potresu se najprej porušijo stopnice, te so najmanj varne tudi, če izbruhne požar. Edino kar ti ostane je, da se iz hiše spustiš po vrvi preko balkona,« je razmišljal. Usedel se je za mizo in iz njegove glave je prišla prva zamisel o zavori, enostavni za uporabo, ki bi omogočala varno in nadzorovano spuščanje po vrvi. Prvi kupci so bili Civilna zaščita, potem so napravo videli še jamarji, ki so se dotlej v globočine zemlje spuščali predvsem po okornih in za transport težkih lestvah. Jamarstvo ga je kot zagrizenega multišportnika prevzelo, zato ni bilo nič nenavadnega, da so bili tudi njegovi poznejši izumi večinoma usmerjeni v lajšanje jamarskih oziroma plezalnih podvigov. Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|