|
|
||
Zmagovalci v krizi ne ustavijo inovativnih projektovSlovenci imamo veliko dobrih idej, a jih ne znamo spraviti na trg. Šolski sistem ni naklonjen inoviranju, državna pomoč je razdrobljena, podjetja pa uporabljajo preživete koncepte.
Da je inovatorskega duha, se je videlo že, ko si je kot otrok naredil pripravo, ki je, ko je šel v svojo sobo, za njim zapirala vrata. Svojo žilico je razvil do te mere, da je Borut Likar danes doktor elektrotehniških znanosti in zagnan spodbujevalec inovatorskega duha v Sloveniji. Je predavatelj inovacijskega managementa na Fakulteti za management v Kopru, direktor Inštituta za inovativnost in tehnologijo in podjetnik. Poleg tega je tudi avtor osmih patentov.
Dr. Likar, izumitelji in inovatorji so očitno ljudje bogatega duha. Se da z inovacijami tudi materialno obogateti?
Da se dobro zaslužiti, težje pa, vsaj pri nas, res obogateti. A dajmo najprej razčistiti razliko med izumom in inovacijo. Izum je nekaj novega, neka generalna osnovna zamisel, konceptualna rešitev. Inovacija pa je, da izum nadgradiš v še uporabnejšega, koristnega in tudi dobičkonosnega. Kolo je lep primer, kaj vse se je z inovativnostjo razvilo iz njega. Sam sem imel nekaj tržno uspešnih inovacij, morda še najbolj svetovno znana je posebna izvedba tekočekristalnega čelnega termometra. Z njim in nekaj drugimi inovacijami sem si zagotovil solidno eksistenco, a sem nato namesto v komercialno smer zavil bolj v akademsko.
Prav, zamisel za inovacijo imamo. Kako naprej? Kako jo spraviti v promet, z njo zaslužiti oziroma iz nje narediti tržno uspešnico?
Inovator brez tržne žilice običajno težko prodre. Primeri dobre prakse kažejo, da so uspeli tisti, ki so znali združiti inventorstvo in podjetništvo ter proces pripeljali od začetka, od ideje, prek razvoja, prototipa, izdelave, predstavitve kupcem do prodaje. Dobre prakse v Sloveniji so Ivo Boscarol z letali Pipistrel, pa Akrapovič s svojimi svetovno priznanimi izpušnimi cevmi. Tržno zelo uspešna je tudi zamisel dveh podjetnih agronomov, ki sta v Prekmurju z uporabo termalne vode razvila donosen rastlinjak s tropsko klimo, v katerem gojita orhideje.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|