Če držite iPhone, imate v pesti tudi enega najbogatejših Zemljanov

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 09.07.2012

Tajvanec kitajskega rodu, Terry Gou, vreden 5,5 milijarde dolarjev, je bil lani na Forbesovi lestvici najbogatejših Zemljanov uvrščen na 184. mesto. V svojih tovarnah zaposluje več kot milijon delavcev, sebe pa označuje za pravičnega diktatorja.


Terry Gou igra trdo in tvegano igro podjetništva, a z velikopotezno zvitostjo in večkrat z ne prav moralno cenjenimi potezami, ki so na robu zakona, zmaguje in si gradi vse večji imperij.

Imate ga v roki ali pri roki, pa ga kljub temu ne poznate. V svojih 20 tovarnah, predvsem na Kitajskem, je največji svetovni proizvajalec komponent za sodobne elektronske naprave, s katerimi pokriva kar 40 odstotkov svetovnega trga. Njegovi ključni partnerji so velikani informacijske tehnologije, od ameriških Della, Hewlett-Packarda, Intela, Amazona, Microsofta, Motorole, do finske Nokie, korejskega Samsunga ali japonskih Toshibe in Sonyja, če omenimo le pomembnejše. »Steve Jobs s svojim Applom ne bi uspel, če za seboj ne bi imel Terryja Goua,« vedo povedati poznavalci.
 
Da zmore izpolnjevati naročila za vse naročnike, je Gou zaposlil vojsko 1,2 milijona ljudi in je tako največji zasebni zaposlovalec na svetu. Za svoje delavce ob tovarnah gradi naselja za nekaj deset tisoč ljudi, v največjem celo za 300.000. V njih imajo od kina, bazenov, knjižnic, restavracij, do trgovin in celo farme kokoši, ki z jajci oskrbujejo restavracije v naselju. Napoveduje, da bo za svoje uslužbence zgradil še bolnišnice in šole. Sliši se kot pravljica, če imperij Terryja Goua zadnja leta ne bi pretresali škandali, zaradi katerih je bil v svojem delu sveta redni gost udarnih medijskih vesti.
 
Druga stran raja
 
Nekateri njegova naselja imenujejo delovna taborišča. Pred leti je s strehe ene njegovih tovarniških zgradb skočilo 14 delavcev, ki so pred tem izjavili, da ne morejo več prenašati težkih delovnih razmer v Terryjevem podjetju Foxconn oziroma eni njegovih tovarn. Mediji so poročali, da je, namesto da bi raziskal vzroke te tragedije, Terry okoli stavb namestil za tri milijone kvadratnih metrov in nekaj sto tisoč dolarjev vredne mreže, ki naj bi lovile njegove na smrt obupane delavce. Ustanovil je oddelek stotih usposobljenih psihologov, ki so bili zaposlenim na voljo 24 ur dnevno.
 
Ko je pred meseci 300 njegovih delavcev v eni od tovarn grozilo s samomorom, je za medije izjavil. »Veste, upravljanje s tolikim številom delavcev, ki se obnašajo kot živali, mi pogosto povzroča hude glavobole.«

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *