Človek, ki mu številke govorijo

Avtor: Martina Budal | Objava: 08.02.2013

Carlos Slim je pravkar praznoval 73. rojstni dan. Še vedno čil in zdrav je mehiški tajkun eden najbogatejših ljudi na svetu, ki pa ni pozabil nauka svojega očeta – smo le začasni upravniki denarja, po smrti ničesar ne odnesemo s seboj.


Carlos Slim: »Za ljudi, ki so pripravljeni delati in imajo orodje za to, je čas vedno pravi.«

Pod okriljem Carlosa Slima in njegove družine je trenutno preko 200 različnih podjetij. Največji del njegovega bogastva pa izhaja iz lastništva mehiškega telefonskega operaterja Telmex. Carlos Slim ga je skupaj s France Telecom in SBC kupil v privatizaciji v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Tako je danes družina Slim lastnica dobrih 49 odstotkov podjetja, ki je še vedno monopolist na mehiškem trgu. Skupna vrednost njegovih naložb je ocenjena na 50 do 60 milijard dolarjev oziroma 5 do 7 odstotkov mehiškega BDP. 

Libanonski begunci 

Družina Slim je svoj vzpon v mehiški družbi začela nič kaj glamurozno, saj je Carlosov oče Julian kot Khan Slim leta 1902 pristal na mehiški obali, potem ko je 14-leten pobegnil iz rodnega Libanona. Tu se je pridružil starejšima bratoma, ki sta, tako kot sam, odšla v tujino, da ju ne bi pri starosti 15 let vpoklicali v otomansko vojsko. Poslovno žilico so bratje Slim prinesli iz domovine in Julian je prve večje zaslužke ustvaril, ko je leta 1911 skupaj z bratom odprl trgovino Zvezda Orienta. Že takrat je Julian Slim vpeljeval sistem diskontne prodaje velikih količin blaga z nižjo maržo. Trgovino je pozneje v celoti odkupil in zaprl le nekaj mesecev pred borznim zlomom leta 1929. Leta 1921 je kupil tudi zemljišča v takrat nastajajočem poslovnem središču Mexico Cityja, ki so kmalu postala vir družinskega bogastva. Julian pa je bil aktiven tudi v libanonski skupnosti v Mehiki, tako je med drugim izdajal časopis in v okviru gospodarske zbornice uspešno zastopal interese libanonske skupnosti. Predlagal je tudi iniciativo, ki bi jo lahko poimenovali »kupujmo domače« in je imela močno podporo mehiškega predsednika, vendar države ni stala niti pesa, saj so jo financirala gospodarska združenja.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *