|
Iskalnik:
 |
Čustvena inteligenca je 80 odstotkov uspehaČe menite, da boste z vlaganjem v čustveno inteligenco sebe in svojih sodelavcev vzgojili solzavo, vseh čustvenih spon osvobojeno ekipo, tedaj so na delu ... vaša omejujoča prepričanja. Resnica je ravno nasprotna!Najbrž vam je kot podjetnemu direktorju ob zaključevanju poslovnega leta že popolnoma jasno, kam in koliko boste vlagali v letu 2004? Kdo so vaši ključni kupci, ki jih želite obdržati, kje bi lahko privarčevali pri stroških, kje plemenitili zasluženi denar in kako še izboljšali svoje izdelke oziroma storitve, da se bodo dobro prodajali. Prepričani smo, da imate za vse pomembne stranke že izbrano lično poslovno darilo. Gotovo poznate tudi vse pasti, v katere se lahko pri podjetništvu ujamete, če si na določenih področjih dela ne boste zagotovili ustreznega funkcionalnega znanja. In ste v ta namen že načrtovali del sredstev tudi za izobraževanje. Skratka, izdelanih imate na tisoče podrobnosti poslovanja, za katere trdno verjamete, da vas bodo vodile k zastavljenim ciljem.
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Vložek v EQ Da bi sami začeli sistematično razvijati čustveno inteligenco v lastnem podjetju, ne potrebujete vpisa na štiriletni študij psihologije, niti dolgih ur čepeti ob branju debelih strokovnih knjige na to temo. V prihodnjih številkah Podjetnika vas bomo seznanili s preprostimi in uporabnimi orodji za krepitev 80 odstotkov vaše celostne uspešnosti, ki jih boste lahko še isti dan učinkovito uporabili pri svojem delu. Uspešnost in čustvena inteligenca
Prepričani ste, da ste narediti vse, kar je treba, ali vsaj bistveno. Pa ste res? Na čem danes temelji uspeh?
Danes ni več dvoma, da 80 odstotkov človekove celostne uspešnosti tvori njegova čustvena inteligenca (EQ), samo 20 odstotkov pa njegov IQ in strokovno znanje. Če ste torej kot podjetnik o svojem poslu doslej razmišljali podobno, kot je opisano v prvem odstavku, ste odlično pokrili 20 odstotkov svoje uspešnosti. In lahko to informacijo vzamete za dobro – ker veste, da obstajajo še neizkoriščene možnosti, s katerimi lahko postanete zvezdnik v uspešnosti - ali za slabo, saj doslej niste »oddelali« levjega deleža, temveč komaj petino tistega, kar bi lahko. Želimo vas spodbuditi k razmišljanju o vseh dobrih straneh, ki jih prinaša ta uresničitev Paretovega načela (razmerje 80/20), in razlogih, zakaj bi se tudi 80 odstotkov lahko lotili tako sistematično kot izbiranja dobaviteljev, bank ali poslovnih daril. O čustveni inteligenci se je pri nas še pred kratkim veliko govorilo. Tako kot je s pompom in poplavo knjig o njej zajel val čustvene inteligence naš prostor, tako hitro je tudi potihnil. Žal. Kajti pomembnost vlaganja v 80 odstotkov svoje celostne uspešnosti, s tem pa tudi uspešnosti podjetja, ni nikakršna kaprica, ki bo minila, ali čudežna tabletka iz Amerike za takojšnjo razrešitev vseh tegob poslovanja, ki popusti v nekaj dneh. Podatki o njeni resnosti temeljijo na raziskavah, ki so zajele več deset tisoč zaposlenih v vsakdanjih poklicih tako v ZDA kot v EU. Dokazano je, da večja kot je naklonjenost podjetja za razvijanje takšnih sposobnosti, tem učinkovitejše in uspešnejše bo. Prave in napačne razlage čustvene inteligence Pri nas se pomen čustvene inteligence uveljavlja počasneje zato, ker smo jo v praksi grobo razlagali ravno za tisto, kar ni. Biti čustveno inteligenten namreč ne pomeni le »biti prijazen«, osvobajati občutke vseh spon ali pomehkužiti se »kot ženska«. Prav tako čustvena inteligenca ni podedovan talent. V nasprotju z IQ-jem, ki se po puberteti skoraj ne spreminja, se EQ-ja učimo vse življenje. Za takšno napredovanje poznamo prav lep star izraz: zrelost.
Poglejmo si čisto na kratko, kaj se skriva pod to zrelostjo:
spretnosti obvladovanja sebe na eni strani in spretnosti obvladovanja medosebnih odnosov na drugi. Ljudje z visoko čustveno inteligenco dobro (pre)pozna(va)jo svoja in sogovornikova čustva, vedenja, izbire, notranje saboterje in njihove učinke. Poznajo svoje zmogljivosti in omejitve, vrednote in sposobnosti. Hkrati znajo vse našteto tudi zdravo obvladovati. So odkriti, pošteni, izjemno prilagodljivi, samoiniciativni in optimistični. Vztrajno težijo k izpolnitvi cilja, k odličnosti, za osebno uspešnost pa prevzemajo polno odgovornost. Na področju obvladovanja medosebnih odnosov so posamezniki z visokim EQ-jem izjemno empatični (zanimajo se za občutke, potrebe in poglede drugih ter jih razumejo; znajo jih prepričati o njihovih sposobnostih in spretno ustvarjajo priložnosti za sodelovanje različnih ljudi.). So vplivni, odločni, karizmatični. Obvladajo učinkovite tehnike prepričevanja, oddajanja sporočil in pozornega poslušanja. Učinkovito se pogajajo, rešujejo nesporazume, motivirajo, navezujejo stike ter uvajajo in obvladujejo spremembe. Zdaj posameznikovo celostno uspešnost ocenjujemo po novih merilih, ne le po bistrosti, izobrazbi in izkušnjah. To nikakor ne pomeni, da vlaganje v zaposlene z vidika drugih funkcionalnih in strokovnih znanj črtamo. Nasprotno - vzporedno naj tečejo izobraževanja tudi iz tujih jezikov, računalniških, računovodskih znanj, zunanjetrgovinskega poslovanja in podobno. Toda pri tem naj ne ostane. Zakaj je EQ pomembnejši od IQ-ja
Inteligenčni kvocient ne more predvideti, kdo bo uspešen in kdo ne. Tisoče študij in eksperimentov je potrdilo, da ima IQ celo negativno soodvisnost z dejanskim uspehom v življenju, kar pomeni: bolj kot ste nadpovprečno inteligentni, večja je možnost, da vam ne uspe! V oris: bi želeli imeti v svojem delovnem okolju po ocenah najboljšega diplomanta, sijajnega teoretika, ki pa bi bil ošaben, nagnjen k pesimizmu, neverjetno samovšečen, napadalen, brez posluha za sodelovanje in občasno depresiven?! Čustvena inteligentnost na delovnem mestu pa pove, kolikšen delež spretnosti obvladovanja sebe in medosebnih odnosov smo pripravljeni pretvoriti v delovne spretnosti. V poslu so se rezultati poudarjanja pomena EQ-ja zaposlenih v primerjavi z IQ-jem pokazala pri njihovi učinkovitosti. Osebnostno bogat delavec, zaposlen na enostavnejših delih, bo naredil trikrat več, na srednje zapletenih delih so najboljši (npr. prodajalci ali mehaniki) 12-krat učinkovitejši, pri najzahtevnejših delih, ki jih opravljajo strateški managerji, podjetniki, zavarovalniški agenti, odvetniki in zdravniki, pa je takšna učinkovitost kar 127-krat večja od povprečnih kolegov sodelavcev!* Zvezde v učinkovitosti torej ne boste prepoznali po šolskih ocenah, kot pretežnem odrazu posameznikovega IQ-ja … Pa smo pri praktični uporabi teorije o čustveni inteligenci, ki jih lahko imata vsak podjetnik in podjetje.
Praktične prednosti in koristi Iskreno nas navdušuje, če je bilo vsaj tri četrtine vaših odgovorov pritrdilnih. To namreč pomeni, da ste na poti odličnosti v medsebojnih odnosih, učinkovitemu vodenju in kreativnemu sporazumevanju, ki odraža vašo visoko čustveno inteligenco. Ko se začnemo sistematično ukvarjati z 80 odstotki svoje celostne uspešnosti, torej s svojo čustveno inteligenco, s tem pridobimo več kot privlačne koristi (ne le zase, tudi za celotno podjetje in poslovne partnerje, ki so v stiku z vami in z vašim podjetjem): · Z jasno in nedvoumno komunikacijo učinkoviteje izkoristimo čas pri sestankovanju, delegiranju, nadziranju in sporazumevanju nasploh. Te prihranke časa lahko postopno, a vztrajno vlagamo v kakovostnejše življenje družine, prijateljstva, konjičke ...
· Znamo si urediti čustva v vsakršnem položaju in s tem zmanjšati stres. Ni razlogov, da bi se iz dneva v dan počutili prenapeto ali kot izžeta cunja.
· Znamo si postavljati prioritete, cilje, meje zdrave tolerance.
· Okrepimo svojo karizmatičnost, odločnost in samozavest, kar nam prinaša ugled, veljavo - odpira vrata pri težje pridobljivih poslih.
· Gradimo motivirano, pripadno, odgovorno in samoiniciativno ekipo sodelavcev. Kot taka bo ne le učinkovitejša, temveč bo pri vaših poslovnih partnerjih zbujala zaupanje in krepila njihovo odločitev, da sodeluje prav z vami. · Praviloma izbiramo dobre nove sodelavce, obstoječe znamo postaviti na pravo delovno mesto, vemo, koga in kdaj povišati, kako nagraditi in podobno. Pogovor znamo preusmeriti od iskanja krivcev k iskanju rešitev in tako prihraniti ure, celo dneve žolčnih razprav, zamer in slabe volje. · Mimogrede poskrbimo, da se o nas in našem podjetju širi dober glas brez velikih marketinških vložkov. In ker nas kot podjetnike na koncu vedno zanima dobiček, naj velja: Dobiček podjetja je v 80 odstotkih vedno rezultat visoke čustvene inteligence podjetnika in njegovega podjetja kot celote. Kakšen je moj EQ? Kako praktično vidite, ali pozorno vlagate v čustveno inteligenco sebe in svojih sodelavcev ali vam je to čisto postranska stvar? Naj vam pomagamo z naslednjimi vprašanji: 1. Ali veste na katero osebno izpeljano nalogo je letos najbolj ponosna vaša tajnica? 2. Za skoraj vsakega vašega sodelavca bi ta trenutek lahko našli kakšno njegovo šibko točko, kajne? Bi v istem trenutku lahko našteli tudi svoje kreativne načine vodenja istih sodelavcev, s katerimi njihove šibkosti ostajajo v ozadju in jih osredotočite na njihove prednosti? 3. Se vaš ključni tim vsak teden medsebojno kratko in jedrnato obvešča o tekočem poslovanju podjetja? 4. Ste vsakič znova izjemno zadovoljni, ker vaši zaposleni natančno razumejo naloge, ki so jim dodeljene? 5. Je iz vaših ust že vsak sodelavec slišal, kakšno dodano vrednost prinaša podjetju in zakaj ga cenite? 6. Vam uspe, ne glede na stalno povečevanje obsega dela, vsakič reorganizirati sebe tako, da lahko rečete, da imate dovolj časa za vse? 7. So v vaši ekipi vsi usmerjeni v iskanje rešitev in se vam z izgovori, zakaj se »nekaj ne da« sploh ni treba ukvarjati? 8. Ali poznate način, kako povedati pretehtano kritiko, da jo vaš sogovornik sprejme, hkrati pa kot osebnost ni prizadet? 9. Bi lahko našteli tri svoje osebnostne lastnosti, ki jih večina vaših sodelavcev ne mara? 10. Ali veste natančno, zakaj ste z nekaterimi zaposlenimi ali poslovnimi partnerji takoj na »isti valovni dolžini«, z drugimi pa se usklajujete ure, preden govorite isti jezik? 11. Prepoznavate, kaj vas najbolj motivira za dobro delo, kaj pa vsakega vašega zaposlenega? Je to konstanta ali se motivi spreminjajo? 12. Ste doslej že izpeljali letni pogovor, disciplinski pogovor ali pogovor po bolniški odsotnosti? Kaj pa zahtevno pogajanje ali predstavitev pred številno publiko brez kepe v želodcu? 13. Ali vaši zaposleni poznajo vrednote in merila, po katerih ste delo nekoga ocenili za izjemno dobro opravljeno? 14. Imate zabeleženo ime, rojstni dan in konjičke poslovne sekretarke direktorja družbe, ki vaš največji kupec? Pripravljamo za naslednje številke:
- Sporočanje slabih novic, tudi odpuščanje, disciplinski pogovor - Razreševanje sporov - Težje vodljivi sodelavci - Učinkovite povratne informacije – pohvala, kritika - Od izgovorov k prevzemanju odgovornosti - Letni pogovor - Kadrovski pogovor - Prenašanje know-howa ------------------------------------------------ *VIR: Daniel Goleman: Čustvena inteligenca na delovnem mestu (MK, 2001) |
|
