Razumeti kitajski čudež

Dr. Ilan Alon, profesor mednarodnega poslovanja na Rollins Collegeu na Floridi, se je v nekaj zadnjih letih uveljavil kot eden vodilnih raziskovalcev kitajskega gospodarskega uspeha. Je predavatelj na več kitajskih poslovnih šolah. Samostojno ali skupaj z drugimi avtorji objavlja knjige o kitajskem marketingu, vplivu kitajske kulture na gospodarski uspeh, kitajskem načinu vodenja itd. Če želite poslovati s Kitajsko in poglobljeno spoznati svoje partnerje, lahko te knjige samo priporočimo. Obiščite Amazon.com in odtipkajte ime avtorja!  

Z dr. Alonom smo se pogovarjali med njegovim kratkim obiskom na Mednarodnem centru za promocijo podjetij oziroma ob njegovem predavanju na tretji stopnji v okviru Centra.  

Dr. Alon, kako ste odkrili Kitajsko?  Po naključju. Prijatelj me je opozoril, da Kitajci iščejo zahodne predavatelje in me tudi povabil na eno od njihovih šol. Tako se je začelo. Prvič sem bil na Kitajskem leta 1999, odslej pa hodim tja predavat dva- ali trikrat na leto.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Neverjetno je, kaj se tam dogaja. To je največji in najpomembnejši novi trg v več smislih. Je velikanski vir cenene delovne sile, je največji trg za mobilne telefone in velik potrošniški trg za drugo blago, tam imajo največ gradbenih dvigal, razvijajo velika središča in ob njih še vrsto sekundarnih središč. Izvajajo velikanske infrastrukturne projekte, kot so hitra železnica in jezovi za elektrarne.  Glede velikosti trga bi rad poudaril, da so po indeksu PPP* drugo največje gospodarstvo na svetu. Imajo sicer nizke plače, vendar so tudi cene ustrezno nizke, kar pomeni, da je njihova kupna moč višja, kot se zdi na prvi pogled.   

Vendar, ali svet oziroma Zemlja prenese ves ta razvoj. Saj je že Zahod pripeljal do okoljske katastrofe ... 

Da, seveda, a tudi Kitajci so se odločili razviti infrastrukturo do ravni, ki jo imamo v Evropi in v ZDA in kakršno zahteva njihov rastoči srednji sloj. Torej več energije, več materialnega bogastva in s tem tudi več onesnaževanja okolja.  

Tega jim pač Zahod ne more prepovedati. Kitajska je danes drugo največje gospodarstvo na svetu in noče ostati na sedanji ravni. Hoče napredovati v verigi dodane vrednosti. Veliko vlagajo v tehnološke grozde; imajo svoje Silicijeve doline in tehnološke parke. Ljudje imajo tam vse več znanja in Kitajska se organizirano usmerja na tuje trge.  

Ali je mogoče napovedati, da bo to gospodarsko središče sveta čez recimo 20 let? 

To bo odvisno od vrste dejavnikov, ne nazadnje tudi od tega, kako se bo širila Evropska unija. Bo vključila tudi Rusijo? Kitajska pa res raste neverjetno hitro, ozemlja okoli Šanghaja in drugod na vzhodni obali rastejo za 14 ali 15 odstotkov na leto, povprečje za vso Kitajsko pa je 8 do 9 odstotkov, in to že leta. To so velikanski premiki in Kitajska je že danes največji prejemnik tujih naložb; v tem je prehitela ZDA. To predvsem potrjuje tisto, kar sem omenil: Kitajska ni zanimiva le zaradi trenutne cenene delovne sile, temveč zato, ker postaja vse bolj konkurenčno gospodarstvo, ki napoveduje, da bo višalo dodano vrednost.  

Dejstvo je, da največja podjetja na svetu, mednarodne korporacije, ne morejo več biti mednarodne, če niso prisotne tudi na Kitajskem. Za vse največje ameriške korporacije lahko trdim, da so že tam prisotne, nekatere pa že načrtujejo, da bodo svoje razvojne centre v celoti preselile na Kitajsko.  

Kako si lahko to razlagamo? 

Prvič, gre za družbenopolitični dejavnik: močna centralizirana vlada z lahkoto koncentrira sredstva in jih usmerja v ključne panoge. To sicer s seboj nosi nevarnosti, da sredstva usmerjajo v napačne cilje, kot se je zgodilo v drugih državah Daljnega vzhoda, a kitajska vlada se je iz teh primerov vendar nekaj naučila.  

Drugič, Kitajci so zelo delavni ljudje, pri tem pa so se pripravljeni tudi veliko učiti. Nedavno sem govoril z menedžerjem britanskega telekomunikacijskega podjetja, ki mi je povedal, da so kitajski inženirji izredno motivirani in storilnejši od britanskih. Danes kitajski inženir stane 7 dolarjev na uro, britanski pa 90 – torej bo mogoče kitajskim inženirjem višati plače še vrsto let, pa bodo vseeno cenejši od britanskih, še zlasti glede na motiviranost. Kitajski inženirji so pripravljeni doma prebrati vsa delovna navodila in naslednji dan priti pol ure pred začetkom delovnega časa, da preizkusijo naučeno.  

Kakšen pa je pri tem vpliv tradicionalnih kulturnih vrednot?  

Ne vem, ali lahko to razložimo z našimi predstavami o kitajskih kulturnih vrednotah. To je najstarejša kultura na svetu, stara je 5000 let, in hkrati v mnogih pogledih najmlajša. Najmlajša zato, ker ima čisto nov komercialni element. Kitajsko si lahko najbolje razložimo kot dinamično kulturo, ki ima svoje ideje o menedžmentu, gospodarstvu, razvoju. In vse te ideje bodo v kratkem vplivale tudi na nas.  

Kakšno mesto ima podjetništvo v teh vrednotah? 

Moj prijatelj je v ZDA zaprosil za raziskovalna sredstva, da bi šel Kitajcem predavat podjetništvo, pa je recenzent prošnjo zavrnil, ker je menil, da se gremo lahko vsi na Kitajsko samo učit podjetništvo, ne pa predavat podjetništva. S stališča družbenega priznanja podjetništva pa je dovolj podatek, da je kitajska partija nedavno določila, da so lahko podjetniki v njenih vodilnih telesih.  

Ali ti veliki premiki prinašajo bogastvo samo nekaterim ali vsem? 

Kitajska je nekakšno dvojno gospodarstvo. Na eni strani so zelo kvalificirani in motivirani posamezniki, na drugi strani pa priseljenci s podeželja. To v mestih poraja napetosti; na cesti lahko vidite reveže, ki beračijo na robu pločnika, po cesti pa se v mercedesih peljejo bogataši.  

Še en primer: predaval sem na vodilni kitajski poslovni šoli China-Europe Business School, ki jo primerjajo z najboljšimi zahodnimi poslovnimi šolami. Takoj ob tej univerzi pa stoji vas, kot da bi jo vzel iz 18. stoletja. Kuha se na premog, na cesti, v prahu, le sam in tja kakšna električna svetilka.  

Neravnotežja so seveda tudi ozemeljsko gledano. Največji razvoj se dogaja ob vzhodni obali, zahod pa praktično nima razvoja. Zato kitajska vlada z davčnimi olajšavami in drugimi prijemi želi spodbuditi razvoj na zahodu. Ampak tako je povsod. Ekonomski razvoj po svoji naravi ni enakomeren. Niti v ZDA niti v Evropi niti v Sloveniji, nikjer na svetu. Razvoj se vedno dogaja po načelu koncentracije, na načelu grozdov.  

Kakšen je vaš nasvet slovenskemu podjetniku: pojdi na Kitajsko? 

Vsak podjetnik, ki razmišlja o svetovnih trgih, mora imeti v mislih tudi Kitajsko. Kitajska bo vplivala na vse nas, makroekonomsko in mikroekonomsko, kar pomeni, čisto na vsako podjetje. Kitajsko danes govori največ ljudi na svetu in čedalje več ljudi se uči kitajščine. Neka mlada Francozinja, ki se je začela učiti angleško, mi je povedala, da se ji zdi, da bi se pravzaprav morala začeti učiti kitajščino – pred angleščino. Skratka, tako kot je bilo 20. stoletje doba ameriškega imperija, začenjamo stoletje kitajskega imperija. 

-------------------------------------------

* Opomba: PPP = Purchase Power Parity, slovensko: pariteta kupne moči. Gre za mednarodno primerjavo dejanske kupne moči. V državah, kjer so zaslužki nizki, so nižje tudi cene blaga in storitev, zato lahko tam ljudje kupijo več, kot če sklepamo samo po primerjavi plač.

Preberite si še:

- Kitajska na pohodu
- Kitajska: Delta Biserne reke