Priznanje podjetnik leta

 

V pričakovanju dvajsetega Podjetnika leta

Oktobra bomo že dvajsetič zapored podelili priznanje podjetnik leta. Najstarejše, najbolj ugledno slovensko priznanje za podjetniške dosežke. Ko ga je leta 1991 prvič podelil Jože Vilfan, takrat še urednik Revije za razvoj, pozneje pa dolgoletni urednik Podjetnika, so novice o uspešnih podjetnikih komaj našle mesto v medijih.  

Kdo drug bi bil za prvega podjetnika leta bolj primeren kot Edvard Golob, človek, ki je v tistem času ustvaril izjemno uspešno blagovno znamko Edigs. Edigs je prinesel v pisarne pravo malo revolucijo in hitro postal sinonim za vse enake izdelke drugih proizvajalcev. Edvard Golob je razvijal kemične izdelke na temelju lastnih patentov in je bil eden tistih, ki so zaznamovali prehod iz obrtniške v podjetniško tradicijo.

 

Leto zatem je priznanje prejel Jože Kogoj, v začetku prejšnjega desetletja eden najbolj znanih podjetnikov, ki je že takrat stavil na tehnološki razvoj in dizajn. Pozneje je začel graditi svoj inštitut oziroma razvojni center za telekomunikacijsko opremo, z njegovo upokojitvijo pa se je rast podjetja upočasnila, čeprav je še naprej ostal na čelu družinskega podjetja.

 

Pri reviji Podjetnik nikoli nismo podeljevali priznanja Podjetnik leta za minulo delo ali življenjske dosežke, ampak smo vedno iskali podjetnike, podjetnice in podjetniške skupine, za katere smo verjeli, da jih največji uspehi šele čakajo. V javnosti so zato mnogi naši podjetniki leta postali zares znani šele mnogo let za tem, ko so prejeli priznanje. Tako smo leta 1993 priznanje podelili skupini štirih podjetnikov, ustanoviteljev podjetja za razvoj programske opreme Hermes Softlab. Rudi Bric, Andrej Kuščer, Tomaž Schara in Zoran Zagorc so takrat vodili še majhno podjetje, v poznejših letih pa je preraslo v prvo slovensko multinacionalko na informacijskem področju s približno 700 zaposlenimi. Podjetje so pozneje prodali, danes se pojavlja z drugimi imenom, sami pa so še naprej ostali podjetniki, le da ne delujejo več skupaj. V javnosti je še najbolj znan Rudi Bric, ki z bratom izdeluje žage za razrez kovine, je pa tudi predsednik upravnega odbora Kluba podjetnikov pri OZS. Bric je ostal v zgodovino slovenskega podjetništva zapisan tudi kot prvi Slovenec, ki je dobil priznanje Evropski podjetnik leta. Leta 1994 ga je za to priznanje kandidirala prav revija Podjetnik.

 

V vseh teh letih je samo eden podjetnik leta kmalu po prejetju priznanja zaprl podjetje. Marjan Koščak, ustanovitelj Ikoma, se je po spletu okoliščin, v katere je bila vpletena neslavna banka Triglav, in političnih obljub s figo v žepu, zainvestiral. Toda pravi podjetnik vedno ostane podjetnik. Nekaj let pozneje je ustanovil novo podjetje Sauter Automatika, ki je v bistvu nadgradnja nekdanjega Ikoma in ponuja sisteme za avtomatsko krmiljenje inštalacij.

  

Iz prve polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja smo ponosni še na enega prejemnika našega priznanja. Bolje rečeno na dva, saj smo ga leta 1995 podelili bratoma Japcu in Jerneju Jakopinu. To sta tista slavna Jakopina, o katerih danes poročajo praktično vsi mediji, takrat pa sta bila malo znana, čeprav ne brez podjetniških uspehov. V analizi smo tedaj ugotavljali, da gradita evropsko podjetje, ki temelji na slovenskih prednostih, kot so pridnost, iznajdljivost in ročne spretnosti. Zmotili smo se le v tem, da je danes Seaway kar svetovno podjetje, vodilno na področju konstruiranja jadrnic, širi pa se še v nove panoge, na primer na področje izkoriščanja vetrne energije. Reportažo o bratih Jakopin smo takrat začeli s sijajno anekdoto, ki se jo splača ponoviti. »Vaše barke so zanič!« je rekel Japec Jakopin Dolfetu Vojsku, tedanjemu direktorju Elana. »Ah, vi to veste,« je odvrnil Vojsk. »Bi vi znali narediti boljše?« »Bi.« Čez tri dni je imel Dolfe Vojsk na mizi elaborat kakšnih 60 strani, ki je začrtal nadaljnji razvoj navtike pri Elanu. Novo vodstvo Elana se s strategijo Jakopinov ni strinjalo, zato so se razšli. Vsi vemo, kako sta se pozneje razpletali poti Elana in Seawaya.

  

Leta 1996 sta postala podjetnika leta Doro Erjavec in Janez Pogačar, ustanovitelja podjetja Hyla. Hyla je zanesljivo ena najuspešnejših slovenskih podjetniških zgodb v svetovnem merilu, čeprav v medijih nikoli ni bila niti približno tako odmevna, kot je denimo Seaway. Je zanesljivo ena od najbolj razširjenih slovenskih blagovnih znamk. Hyline patentirane vodne sesalnike so že pred leti prodajali po sistemu mrežnega marketinga tisoči zastopnikov po Aziji in Ameriki. Danes jih prodajajo v kar 43 državah po vsem svetu. V večini držav skrbi za njihovo trženje podjetje z imenom Hyla. Vse skupaj pa se je rodilo, ko se je Doru Erjavcu zdel sesalnik, ki ga je želela kupiti njegova žena, predrag in je nato s sodelavcem Pogačarjem začel izdelovati svojega.

 

Mnogi še danes ne vedo, da je znamka opreme za snowboarding Goltes slovenska. Ne samo to, nosi ime po lastniku Janiju Goltesu, podjetniku leta 1997. Trboveljčan je v tistih časih na veliko vstopil v svet novega športa, ki je grozil, da bo odnesel alpsko smučanje. Sprva je izdeloval sestavne dele za vezi, ko so na ta trg stopili Kitajci, pa je začel tržiti svoje deske. Pri Goltesu imamo vedno občutek, da bi lahko nastalo več, kot je.

 

Leto zatem sta priznanje dobila zakonca Jadranka in Drago Lemut. Njuno podjetje Le tehnika je bilo že takrat občudovanja vredno. Zakonca sta v osmih letih prehodila pot od nič do prvega mesta v izdelovanju telefonskih povezovalnih elementov v Evropi. Imela sta proizvodnjo v več državah ter kar 32 patentov in registriranih modelov. Danes so te številke še bistveno višje. Morda se o Le tehniki govori manj kot o drugih uspešnih podjetjih, ker je prisotna v glavnem na tujih trgih. Jadranka in Drago Lemut sta namreč postavila tudi prvo slovensko tovarno na Kitajskem.

 

Še eno podjetje, ki je doma razmeroma malo znano, je Tipro. Milan Čelan, gonilna sila podjetja in podjetnik leta 1999, je začel izdelovati tipkovnice v kleti bloka v študentskem naselju. Nato pa je s Tiprom prehodil pot do enega najbolj cenjenih svetovnih ponudnikov tako imenovanih inteligentnih tipkovnic (njihov prepoznaven slogan je »More than just keyboards«). Tipro je vedno predstavljal podjetniško avantgardo po razvojnih in marketinških prijemih ter po poslovnih modelih. Žal jim je zadnja kriza nekaj te prepoznavne prodornosti vzela.

 

Pregled prvih deset let zaključimo z Jožetom Angelijem, podjetnikom leta 2000. Komisija mu je priznanje podelila za fascinantno zgodbo, polno podjetniške ambicioznosti, življenjskega optimizma in energije. Angeli je kot invalid zgradil skupino podjetij Blues, zaposlil številne invalide, ki bi bili sicer brez dela, priključil LTH, vendar je bilo veliko podjetje preveliko breme in se načrti niso izšli. Še vedno pa stojimo za njegovim neizmernim optimizmom in izjemnimi podjetniškimi idejami. Konec koncev je prav v njegovem podjetju nastal oddelek za proizvodnjo sončnih elektrarn, ki ga je pozneje odkupil Uroš Merc, lanski podjetnik leta iz Bisola.

 

Leta 2001 smo priznanje podelili Filipu Remškarju, ustanovitelju podjetja Smart Com. Podjetje je tako kot mnoga z začetka devetdesetih let začelo s trgovino, točneje s prodajo telekomunikacijske opreme, a se je zelo hitro usmerilo v inženirinške storitve na področju omrežij in postalo najpomembnejši izvajalec kompleksnih projektov inženiringa. Smart Com je bil že v času prejema priznanja srednje veliko podjetje, izstopalo je po ekonomski učinkovitosti in vlogi znanja. Remškar je pozneje svoje poslanstvo prenesel tudi v okolje, začel vlagati v mlada, inovativna podjetja in zanje zgradil prvi zasebni tehnološki park pri nas. 

Če pogledate seznam podjetnikov leta v zadnjem desetletju, boste ugotovili, da je večina uspela z zahtevnimi tehnološkimi izdelki. Pri podeljevanju priznanja se sicer nikdar nismo osredotočali samo na tehnološke podjetnike, vendar je očitno prav tehnološka odličnost tista, ki omogoča osvajanje svetovnih tržnih niš. Na tem seznamu izstopa Aleš Kristančič, kmet in vinar iz Goriških Brd. A samo na prvi pogled, saj je klasično vinarsko dejavnost oplemenitil ne samo z izjemno spretnim trženjem, ampak tudi s pionirskimi tehnološkimi rešitvami. Ugledna svetovna vinarska revija Decanter je Kristančiča v istem letu, kot je prejel naše priznanje, označila za »vzhajajočo zvezdo svetovnega vinarstva«.

O Ivu Boscarolu danes poročajo vsi mediji, mi pa smo njegov izjemen potencial prepoznali že leta 2003. Podjetnik leta je postal »zaradi svojih dosežkov, napovedi nadaljnjega razvoja in pomena za slovensko podjetništvo«, kot smo dobesedno zapisali. Že takrat je dosegel veliko: z motornimi zmaji in ultralahkimi letali je prodrl prav v svetovni vrh, zaradi njegovih novosti pri izdelavi letal se je prilagajala svetovna zakonodaja na tem področju. Seveda je od takrat podjetje samo še napredovalo, zgradilo velik proizvodni objekt s sončno elektrarno, dobilo priznanja ameriške Nase za najboljša letala v svoji kategoriji, izdelalo električno letalo in tako naprej.

 

Leta 2004 smo podelili priznanje še enemu velikanu slovenskega podjetništva, ki ga je javnost začela slaviti šele v letih za tem. Igor Akrapovič je v manj kot enem desetletju postal ne le dobavitelj, ampak razvojni partner najuglednejših svetovnih proizvajalcev športnih oziroma tekmovalnih motociklov. Blagovna znamka Akrapovič predstavlja dejansko svetovno špico izpušnih sistemov za motocikle. Podjetje je imelo takrat 170 zaposlenih, danes število že presega 400, Akrapovič pa si je utrl pot tudi v avtomobilsko industrijo.

 

Med podjetniki leti ima neko posebno mesto dr. Aleš Štrancar, gonilna sila biotehnološkega podjetja BIA Separations. V podjetju so razvili nove polimerne materiale za zelo zahtevno čiščenje biofarmacevtskih učinkovin. Dolgo so bili, morda so še vedno, edini ponudnik te tehnologije na svetu s kar nekaj patenti v Evropi in Ameriki. Žal (ali na srečo) so biotehnološka in farmacevtska podjetja podvržena dolgim razvojnim ciklusom in dolgoletnim testiranjem, preden izdelki pridejo na trg. Tako je tudi BIA Separations vsa ta leta čakala na začetek množične prodaje. V tem času so začeli graditi nov poslovni in proizvodni objekt v Ajdovščini, kjer naj bi po novem izdelovali svoje izdelke.

 

Ko smo izbirali podjetnika leta 2006, Miloš Urbanija in njegova Ultra še nista bila tako na udaru medijev in predmet raznih političnih afer. V njem smo prepoznali podjetnika z velikim mednarodnim potencialom, ki se je iz domačega Zasavja z lastnim znanjem brez predsodkov podal na svetovni trg in na njem tudi nizal uspehe.

 

Leto zatem smo končno dobili prvo podjetnico leta. Priznanje je pripadlo Nataši Ratej, ki jo je v podjetništvo pravzaprav pahnila kruta usoda. Po izgubi moža je pogumno prevzela vodenje gradbenega podjetja Rima. Do tedaj vodilno podjetje za suhomontažno gradnjo je začela preusmerjati v gradnjo pametnih, energetsko varčnih montažnih hiš ter celih montažnih naselij in mobilnih objektov. Poleg njenih pristopov in rezultatov se je komisiji zdela pomembna tudi njena zgodba o zagotovitvi kontinuitete v družinskem podjetništvu.

 

Kdo bi si mislil, da smo Slovenci deležni toliko pozornosti vesoljske agencije Nasa. Prej smo omenili, da je podelila priznanje Ivu Boscarolu oziroma njegovemu Pipistrelu, s svojo izjemno tehnično navdahnjenostjo pa jo navdušujeta tudi Andrej Orožen in Jure Knez, podjetnika leta 2008. Mlada podjetnika v svojem Dewesoftu razvijata zapletene instrumente, s katerimi nadzorujejo vesoljska plovila in merijo lastnosti oziroma zmogljivosti avtomobilov po vsem svetu. Čeprav majhno podjetje je v svoji tržni niši prav v vrhu svetovnih ponudnikov. Nas sta prepričala z ambiciozno zastavljeno podjetniško strategijo, s katero sta izjemnemu inženirskemu znanju dala povsem novo dimenzijo.  

Že smo pri zadnjem podjetniku leta. To je bil dr. Uroš Merc, še eden iz garde mladih strokovnjakov z izjemnim podjetniškim nabojem. Kot nekdanji mladi raziskovalec je prevzel vodenje oddelka za proizvodnjo fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne v nekdanjem Bluesu, po propadu tega podjetja je oddelek odkupil in z Bisolom začel eno najbolj obetavnih podjetniških zgodb v Sloveniji zadnjih let. Merc gradi Bisol kot mednarodno korporacijo: izdeluje module, gradi sončne elektrarne, izvaža, odpira podjetja v tujini … Podjetje ima približno 30 milijonov evrov letnih prihodkov in se odlikuje tudi z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega.  

Včasih naletimo na trditve, da gredo podjetniki leta hitro v stečaj; že če samo pogledate ta seznam, boste videli, da to ni res in da je večina podjetnikov leta danes še veliko bolj uspešna kot takrat, ko smo jim podelili priznanje.

Kdo se jim bo pridružil letos? To bomo izvedeli 13. oktobra na javni prireditvi v Ljubljani.

 

 

Izbor Podjetnika leta, utemeljitev in nominacije	Podjetnik/ca leta	Dejavnost
2010	????
2009	Uroš Merc Bisol, Prebold	Izdelava fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne.
2008	Andrej Orožen in Jure Knez Dewesoft, Trbovlje	Razvoj programske opreme, proizvodnja merilnih instrumentov in sistemov.
2007	Nataša Ratej Rima, Ljubljana	Na domačem trgu so najbolj prepoznavni po suhomontažni gradnji. Vstopajo pa tudi na trg montažnih hiš z izdelavo nadstandardnih hiš po željah kupca.
2006	Miloš Urbanija Ultra, Zagorje	Razvoj poslovnih in tehnoloških rešitev za naftno industrijo, mobilno telefonijo in druga področja. Je mednarodno tehnološko podjetje s hčerinskimi podjetji v več državah.
2005	Dr. Aleš Štrancar BIA Separations, Ljubljana	Biotehnologija, razvoj tako imenovanih inteligentnih filtrov za čiščenje sestavin npr. v farmacevtski industriji. Eno od strokovno najmočnejših podjetij na svetu.
2004	Igor Akrapovič Akrapovič, Ivančna Gorica	Blagovna znamka Akrapovič ima med izpušnimi sistemi tako mesto, kot denimo Honda med motocikli. Izpušni sistemi Akrapovič so sinomim za največjo kakovost in prestiž.
2003	Ivo Boscarol  Pipistrel, Ajdovščina	Proizvajalec ultralahkih letal. Avtor izredno odmevnih letalskih rešitev. Njegova letala uporabljajo najzahtevnejši letalci iz vsega sveta.
2002	Aleš Kristančič Movia, Ceglo	V svetu priznani goriški vinar. Avtor opevanega Velikega belega in Velikega črnega. Dobavitelj ekskluzivnim kletarjem v ZDA, Nemčiji, Angliji in Italiji.
2001	Filip Remškar  SmartCom, Ljubljana	Celovite telekomunikacijske rešitve za nacionalna telekomunikacijska omrežja in podjetja.
2000	Jože Angeli Blues, Velenje	Uspešno invalidsko podjetje. Od dobavitelja za Gorenje se razvija v podjetje za gostinsko opremo z lastno blagovno znamko. Kupili LTH.
1999	Milan Čelan Tipro Keyboards, Grosuplje	Program inovativnih in avangardno oblikovanih tipkovnic. V svetovnem vrhu tako imenovanih inteligentnih tipkovnic za zahtevno industrijsko rabo.
1998	Jadranka in Drago Lemut   Le Tehnika, Kranj	Obširen program malih naprav, ki premoščajo različne standarde v komunikacijah. Svetovni trgi, proizvodnja v več državah, tudi na Kitajskem.
1997	Jani Goltes  Goltes, Trbovlje	Oprema za snežne deske, ki jih podjetje dobavlja tudi drugim svetovnim proizvajalcem snežnih desk, plus kompletna oprema za deskanje na snegu.
1996	Doro Erjavec in Janez Pogačar  Hyla, Ljubljana	Tehnična izpopolnitev tujega izdelka (sesalnik na vodni filter), ki ga ob podpori dveh tujih partnerjev, ki sta poskrbela za marketinško mrežo po vsem svetu, prodajata v 30 državah na vseh celinah. Drugo mesto na svetu v kategoriji.
1995	Jernej in Japec Jakopin Seaway, Bled	Vodilno svetovno podjetje na področju konstruiranja jadrnic. Njihova jadrnica Shipman 50 je bila na sejmu v Duesseldorfu 2004 razglašena za jadrnico leta, Shipman 63 pa za jadrnico leta 2005.
1994	Marjan Koščak  nekdanji Ikom, Grosuplje, zdaj Sauter Automatika	Strm razvoj iz instalacijske obrti v podjetje s 120 zaposlenimi. Žal je šel v premočno investicijo v industrijske dvorane in doživel stečaj. Kasneje ustanovil podjetje Sauter Automatika (računalniško krmiljenje instalacijskih sistemov).
1993	Rudi Bric, Andrej Kuščer, Tomaž Schara in Zoran Zagorc  Hermes Softlab, Ljubljana	Ob priznanju je imelo podjetje 42 zaposlenih, nato je preraslo v prvo slovensko multinacionalko na informacijskem področju z več kot 500 zaposlenimi. Danes v tem podjetju deluje samo Rudi Bric, ostali v drugih podjetjih.
1992	Jože Kogoj A.J. Kogoj, Miren	Oprema za javno telefonijo - malo podjetje, ki ima virtualno razvojno ekipo in stavi na tehnološki razvoj in oblikovanje.
1991	Edvard Golob Edigs Pege, Mengeš	Kemični izdelki in drugi pripomočki za pisarniško rabo na temelju lastnih patentov, dolgoletni obrtnik, označuje prehod iz obrtniške v podjetniško tradicijo.